Preskoči na vsebino

Forma viva Maribor

Forma viva, prvotno mednarodni kiparski simpoziji v 60-ih letih, je postopoma prerasla v kontinuirano kiparsko ustvarjanje na prostem. Projekt spodbuja načela svobodnega ustvarjanja ter ustvarjanja živih, prostih oblik. S simpozijem Forma viva je v Mariboru nastala zanimiva kiparska zbirka na prostem.

Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru

V Mariboru so spomenike znanih osebnosti pričeli postavljati v 19. stoletju, glavnina spomenikov znanih osebnosti pa je nastala v povojnem obdobju. Večina je postavljena v čast narodnim herojem in političnim aktivistom, sledijo znanstveniki, pisatelji, politiki, izobraženci ter osebnosti iz vojaških, cerkvenih in športnih krogov.
 

Javni spomeniki, posvečeni vojnam

V Sloveniji lahko zaradi političnih in gospodarskih vzrokov o javni plastiki začnemo govoriti šele v zrelem baroku. Tako imamo v Mariboru iz konca 19. stoletja le tri spomenike, ki ponazarjajo zmagovite vladarje in generale. Med prvo in drugo svetovno vojno so postali najštevilnejši spomeniki padlim vojakom in civilnim žrtvam ter spominske plošče in obeležja, posvečena slovenski osamosvojitveni vojni.


Umetniške sledi v mestu do konca 19. stoletja

Javni prostor Maribora je obogaten s številnimi umetniškimi deli, ki jim lahko sledimo od druge polovice 17. stoletja. Mednje spadajo predvsem figuralni stebri, figure na podstavkih in skulpture v hišnih nišah ter kipi in slike, s katerimi so mestni prebivalci krasili pročelja svojih hiš.

Umetniške sledi v mestu

Umetniška dela 20. in 21. stoletja, ki so jih ustvarili avtorji različnih generacij in slogovnih usmeritev, so raznolika in kažejo na pestrost likovnega ustvarjanja v Mariboru. Prevladujejo kiparska dela, v zadnjem času pa nastaja tudi več prostorskih intervencij.