Spomini, sanje, Ive Šubic
Spomini, sanje, Ive Šubic 1922-1989-1999
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
Razstava spomini, sanje - Ive Šubic 1922-1989-1999 je nastala na pobudo umetnikove družine in Združenja umetnikov Škofja Loka in predstavlja izbor umetnikovih del iz let 1937-1989.
Ive Šubic je v svojem umetniškem delovanju ohranjal tradicionalen odnos do umetnosti s tem, da je združeval različne tehnike ustvarjanja. V srednjeveških umetniških delavnicah so se umetniki ukvarjali z vsem: risali so, slikali, rezbarili, pozlačevali. Na Slovenskem se je tradicija umetniškega delavniškega dela v podobarskih delavnicah nadaljevala vse do konca devetnajstega stoletja. Ive Šubic, ki se je počutil tesno povezanega s krajem, od koder je prihajal, je verjel, da s tem pripada tudi duhovnemu izročilu tega kraja. pri ustvarjanju se je loteval vseh umetniških tehnik, od tempera in oljnega slikarstva, grafike predvsem starejših tehnik lesoreza), do slikarstva na steklo, ustvarjal je ilustracije, poslikaval je tradicionalno kmečko pohištvo, skrinje, vratca omar, slikal freske na stene kmečkih hiš, javnih poslopij, poslikaval znamenja, izdeloval mozaike, se ukvarjal z grafitom.
Nadja Zgonik je zapisala:"Razstava je zasnovana tako, da bomo z njo vsestranskega umetnika poskušali zbližati s publiko, ki ji je bilo posvečeno umetnikovo ustvarjanje. Ive Šubic je svojo umetnost zavestno obravnaval kot neelitistično početje, prepričan je bil, da umetnikovo poslanstvo seže širše in dlje od nagovora izbrane družbe. Obenem je tudi verjel, da ni nujno, da bi moral umetnik na račun večje komunikativnosti v umetnosti popuščati v umetniških kriterijih in zapadati v banalnosti."
Delo Iveta Šubica je bilo večkrat izpostavljeno ideološkim aferam in poskusom ikonoklazma. Kontroverznost slikarja, ki sveta ni mogel razumeti enoplastno, v luči ene same prave resnice in je svoje delo videl namenjeno razkrivanju bogastva resnic sveta, se ni v desetih letih od smrti še prav nič zmanjšala. Leta 1995 je za časopis Ljudska pravica povedal :"Oblikovati želim človeka in njegovo življenje. Ne tistega likovno zanimivo in moderno poglobljenega človeka, temveč njegovo notranjost z vsem tistim, kar mu končno oblikuje tudi njegovo zunanjo podobo. Moderna umetnost se je nekoliko odmaknila od tega človeka. Na težko razumljiv način a prikazuje. Sam pa imam v mislih tistega človeka iz partizanskih časov, ki ga je čas zbrusil, ki mu je vlil tovarištvo, požrtvovalnost, pogum umreti za tovariša. Ta človek bo vedno moje osrednje zanimanje. Za njim pa moja Poljanska dolina, kraji in ljudje."
Razstavo so pripravili: dr. Nadja Zgonik (kustosinja), Sely de Brea Šubic, Maja Šubic, Nives Lunder in Tomaž Lunder (člani umetnikove družine), Alenka Pirman (organizacijska pomoč).
Kustosinja razstave: dr. Nadja Zgonik
