Milan Golob
Milan Golob
Slike (prijateljice) in naslovi slik, ki še niso narejene
UGM studio, Trg Leona Štuklja 2, Maribor
4. avgust–30. september 2023
otvoritev: petek, 4. avgust 2023, 19.00
kustosinja: Andreja Borin
Samostojna razstava Milana Goloba v UGM Studiu predstavlja avtorjevo delo zadnjih dveh desetletij: razstavil bo tretjino slik iz tega obdobja (pribl. 550 slik manjšega formata), tri video/avdio dela in seznam naslovov slik, ki še niso naslikane (pribl. 6.500 naslovov).
Pred približno dvajsetimi leti je Milan Golob prvič naključno naslikal štiri kroge. Odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in ostalimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje. Ko je slika gotova, ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika. Naslove za slike je umetnik sprva poiskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti ipd., sedaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Naslov slike je lahko recimo: Joan Beaufort (1407–1445), Zmago Jeraj (1937–2015), Sylvia Plath (1932–1963), Ljubica Rafajlovič (1932–1958), Boro Đukić (1951–2013), Hafsa Mouini (2014–2014) … V istem prostoru in v isti vrsti se na razstavi torej lahko znajdejo druga ob drugi slika, poimenovana po škotski kraljici, slovenskem slikarju, ameriški pesnici, neznancu in neznanki ter otroku – če za primer vzamemo zgornji naključni izbor. Nekakšna avtorska različica mrtvaškega plesa. V ta ples, ki ne pozna omejitev spola, starosti, prostora ali časa, vsak udeleženi in vsaka udeležena vstopa le s peščico koordinat: z imenom, priimkom, letnico rojstva in letnico smrti. Štiri točke, štirje krogi na platnu nekega življenja.
Slike Milana Goloba vzpostavljajo nenavadno matriko povezav, v kateri morda za hip prestrežemo poblisk nekega višjega reda. Zveza med imenom in priimkom je in obenem ni naključna. Leto nastanka slike je in ni naključno. Prostor, ki ga zariše pomišljaj med letom rojstva in letom smrti je hipnotično nabit in tudi nedoumljivo odprt proti neznanemu. V presekih teh koordinat morda zaslutimo razsežnost in preplet človeških življenj v določenem prostoru in času – in tudi onkraj.
Ustvarjanje Milana Goloba napajajo številna besedila s področja umetnosti, znanosti in duhovnosti. V svojem delu na izviren način spaja konceptualno izhodišče s tradicionalnim slikarstvom (ki se mu posveča predvsem ponoči). Na tanki črti med umetnikom čudakom in fizikom filozofom tako njegovo nočno delo počasi izrisuje veliko koordinatno mrežo povezav med zemeljskimi in onostranskimi (med)prostori. Na pričujoči razstavi si jih ogledujemo (ne)naključni obiskovalci – vsi kandidati za naslov slike. To nas, bolj kot bi si morda želeli, povezuje s koordinatno mrežo in prebuja spoznanje o minljivosti, dragocenosti in enkratnosti. Nas tukaj in njih tam.
Milan Golob (r. 1963) je leta 1987 diplomiral na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT, danes FMF) v Ljubljani. Nato je 1993 diplomiral še na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (danes ALUO) v Ljubljani. Od januarja 1996 do decembra 2000 je bil urednik revije za likovno umetnost Likovne besede. Razstavlja na samostojnih ter skupinskih razstavah, tako doma kot v tujini. Je dobitnik več priznanj in nagrad, kot so študentska Prešernova nagrada za slikarstvo (1992), Henkel Art Award – Nominee (2005), Pollock-Krasner Foundation Grant (2003), delovna štipendija Ministrstva za kulturo RS (2007). Živi v Radencih in ustvarja v bližnjih Kupšincih.
Dodatno: tekst Milana Goloba
