Land(e)scape
Künstlerhaus Graz, Avstrija
http://www.museum-joanneum.steiermark.at/cms/beitrag/10111172/3214182
umetniki: Jasmina Cibic, Janez Janša, Janez Janša, Leben & Kracina, Sašo Sedlaček, son:DA, Polona Tratnik
strokovni svetovalec: dr. Werner Fenz, umetniški direktor Künstlerhaus Graz
Sedem mladih mednarodno uveljavljenih slovenskih umetnic/umetnikov in umetniških tandemov v avstrijskem razstavišču za sodobno umetnost Künstlerhaus Graz v razpravo ponuja svoja pojmovanja (umetniškega) sveta. Hibridni, ikonografski, metamorfni prostori, ki so jih avtorji razvili v iskanju lastne realnosti in tematiziranju problemskih situacij, segajo vse od depresivno izoliranih medmrežnih interjerjev, fetišiziranih čakalnic globalnih turistov in itinerarja za sledenje vesoljskih odpadkov do deformiranega evolucijskega otočja, virtualne bio-politične agore ter preobrazbe arhitekturnih replik.
»Posamezna umetniška dela problematizirajo konkretno človekovo početje, nekatera njegov odnos do narave, druga urbano in družbenopolitično sfero, tretja pa v svoji enostavnosti pridobijo univerzalno simbolen značaj. Vendar je pomembno, da se umetniška dela 'zavedajo', da so danes razmerja tista, ki tvorijo pomen okolja, da je okolje konstituirano skozi relacije. Na nek način prav vsa, tako filozofska kot vprašanja umetniške avtonomnosti ali ekološkega preživetja, kažejo predvsem na to, da je realnost našega prostora možna le v kompleksnosti umeščanja.« (Breda Kolar Sluga)
Na ogled so zanimive prostorske večmedijske instalacije in intervencije, ki tvorijo okolje, kjer se v sodelovanju z obiskovalci oblikuje nov pogled na realno življenje.
Razstava Land(e)scape je nastala v sodelovanju med Umetnostno galerijo Maribor in Künstlerhaus Graz in je premierna v seriji projektov, ki jih bo avstrijsko razstavišče posvečalo raziskovanju sodobne umetnosti sosednjih držav.
Za svež tuš pri visokih temperaturah je poskrbela znana dvojica son:DA z (raz)prodajnim nastopom takoj po otvoritvi.
* (bonus) otvoritven performance alias son:DA-ina majhna poletna RAZPRODAJA! za 1 uro do -70%.
AVTORJI in PROJEKTIJasmina Cibic v svojem delu For the Birds, 2007 (instalacija, mešana tehnika) obravnava prostor kot ideološki in politični konstrukt. Vendar si kot umetnica jemlje avtonomijo, da v pripovedovanje vključuje napake kot tudi izkušnje drugih področij kot so metode marketinga in dizajna (v smislu ilustriranja in zapakiranja sporočila). Njeni prostori pogosto iz konkretnega s pomočjo številnih nestabilnih elementov ustvarjajo izkušnjo novih prostorskih dimenzij, ki se pretakajo s poljem domišljije, fantazije, mita.
DemoKino - Virtualna biopolitična agora, 2004-05 (anti-zabavni interaktivni film) Janeza Janše je virtualni parlament, ki z aktualnimi filmskimi prilikami ponuja volivcem (sodelujočim), da odločajo o tem, kar pravzaprav postaja paradoksalno bistvo sodobne politike: o vprašanjih življenja. DemoKino s svojo reducirano narativnostjo - potekajočo skozi 'pro / contra' notranje dialoge protagonista, ki ga "volivci" glede na svoje odločitve parlamentarno vodijo po njegovem stanovanju - kaže, kako se te etične dileme sodobnega življenja znajdejo nenadoma v jedru naše politične participacije. DemoKino je virtualni parlament, ki lucidno razkrije, kako je politično pred zakonom, ki se političnemu nadene le kot utopična in odvečna tehnična procedura.
V instalaciji It's so Simple and that's the Way I Like It, 2005-2007 (instalacija, mešana tehnika) je priklican prostor uporabe, simulacije ali odkrivanja sledov umetnosti. Janez Janša je ustvaril sobo, ki je na nek način ameriška, ali natančneje, newyorška »soba-scena«. V njej so razmetani predmeti »fensi« newyorškega vsakdana in predmeti visoke umetnosti XX. stoletja od konstruktivističnih knjig in duchampovskih predmetov do fotografij in kopij »remek del« sodobne umetnosti. Navidezni nered indeksira in s tem zastopa v mapah življenja realnost, ki je »cool«, oziroma njene fantazmatske zastopnike prikazovanja, prekinitve, uživanja, strahu pred smrtjo in pospešene potrošnje.
Kaj nas čaka v prihodnosti in kakšna bo pot evolucije, če se bo nadaljeval gospodovalen odnos Velikega konstruktorja - človeka do narave in živali? Umetnika Leben & Kracina, v Galapagos-u, 2005-2007 (prostorska večmedijska instalacija) na humoren način posredujeta gledalcu zgodbo o ogroženosti sveta, v katerem živimo, naj bo to skozi Lebnovo antropomorfozo živali ali Kracinovo vizijo prihodnosti. Vizija paralelnega sveta umetnikov ima odlično platformo za vzpostavitev novega mita, a tokrat brez kompleksa evolucionizma, s katerim ideja tokrat simpatizira in ga ne zavrača. Gre za lastno kreacijo obeh umetnikov, ki spretno krmarita med dogmami, teorijami, miti in nauki, ki jih ne zavračata, vendar se na njih ne ozirata. Gradita svoj svet, v katerega je možen umik in s tem vzpostavitev lastne komponente časa in prostorahumoren.
Na odpadne satelite, rakete in druge vesoljske smeti lahko gledamo kot na arheologijo v nastajanju ali pa kot na smetišče brez primere. Space Junk Spotting 2006 (interaktivna računalniška instalacija) je taktična platforma za raziskovanje fenomena, ki spodbuja različne interpretacije na temo ponovne uporabe vesoljskega najdišča/smetišča, v katerem je do sedaj je evidentiranih 38 milijonov kosov odpadkov. Projekt Saša Sedlačka tematizira stopnjo onesnaženosti v uporabnih orbitah Zemlje, lastništvo grozečih odpadkov in posledično odgovornost zanje ter možnosti njihovega recikliranja.
V umetniški akciji tandema son:DA situation künstlerhaus, 2007 (prostorska postavitev: risbe z računalniško miško, performance) se motivno enostavno delo razširja na številne pomene. Osnova so račnalniške risbe, kjer se znanim tehnološkim akterjem na najnovejših delih pridružujejo še upodobitve posameznikov. Slednji so upodobljeni v držah, ki so značilne ob uporabi tehnologij kot so fotogaprat in računalnik. Takšne upodobitve odpirajo zanimiva vprašanja prostorskih relacij kot tudi premišljevanj o stiku medija in relnosti. Pričujoča situation künstlerhaus pa ni le prostorska postavitev, je tudi akcija, v kateri skozi prostorsko dejanje zapolnitve in izpraznitve razstavnega prostora z umetniškimi deli son:DA načenja še vprašanje statusa umetnika znotraj umetniškega sistema.
Multimedijska umetnica Polona Tratnik je s svojim izvirnim interaktivnim pristopom v svoje umetniško delo vključila kreativnost in razmišljanja kustosov pri izbiri svojih osebnih predmetov. V nasprotju z vedno bolj sterilno naravnano družbo, ki z raznimi kozmetičnimi sredstvi uničuje mikroorganizme, umetniško delo In-time 2005-2007 (mešana tehnika) ponuja prostor, kjer se v prozornih kozarcih pod ugodnimi razmerami - temperature in vlage - razraščajo bakterije, ki predstavljajo makrokozmične razsežnosti na mikronivoju.
Kustosinji: Breda Kolar Sluga, Simona Vidmar
