Vodstvo v angleščini
Vodstvo v angleščini po razstavi Nedokončane modernizacije / med utopijo in pragmatizmom
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
četrtek, 12. april 2012, ob 17.00
vodi: Maroje Mrduljaš, kustos razstave
Razstava Nedokončane modernizacije osvetljuje, kakšne prostore je ustvarila socialistična modernizacija nekdanje Jugoslavije in kaj se je s temi prostori zgodilo po razpadu skupne države in ukinitvi socializma. Osredotoča se na fizični prostor, torej na proizvodnjo mest kot enega osnovnih sredstev socialistične modernizacije, ter na vlogo arhitekture in urbanizma v tej proizvodnji. Izpostavljeni pa so tudi drugi prostori, v katerih se je ta produkcija odvijala in znotraj katere so odigrali odločilno vlogo: geopolitični, kulturni, ekonomski, ideološki ipd. Zato razstava spremlja tudi različna merila proizvodnje zgrajenih prostorov, kot je globalno geopolitično merilo in merilo jugoslovanskega političnega združenja, v skladu s katerim so se odvijale različne oblike kulturne, tehnološke in ekonomske izmenjave. Razstava črpa iz kolektivnega znanja sodelujočih v projektu Nedokončanih modernizacij, s ciljem prepoznavanja in načrtovanja nepopolno raziskanih procesov modernizacije v celotni regiji ter prepoznavanja prekinitev in nadaljevanja procesov glede na aktualne transformacije zgrajenega okolja. Procesi modernizacije, podedovani iz socialističnih obdobij nekdanje Jugoslavije, so posebej vidni v zgrajenih prostorih. V tistem času je bil urbanizem eno glavnih orodij transformacije predmoderne v moderno družbo, kar se ideološko izenačuje s sistemom samoupravnega socializma. Procesi moderne urbanizacije so se močno povečali po drugi svetovni vojni, pri čemer so povzemali kratka obdobja oziroma "valove" tistih procesov v "centrih modernizacije", ki so se sicer razvijali skozi daljša obdobja. Vendar pa so ti procesi pogosto ostali nedokončani in nedorečeni. Ta nepopolnost je v devetdesetih letih dosegla svoj vrhunec v razpadu države. Pogoji za proizvodnjo in uporabo zgrajenih okolij so se drastično spreminjali, kar se je seveda odražalo tudi v arhitekturni kulturi in njenih stvaritvah.
Maroje Mrduljaš (1971, Reka) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Zagrebu. Je avtor več razstavljenih , objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih natečajnih projektov in študij. Je dobitnik 2. nagrade 38. zagrebškega salona 2003. Od 1995 objavlja eseje, predstavitve in kritiške članke s področja arhitekture, urbanizma, oblikovanja in likovnosti. Urednik zbirke Plan pri založbi AGM, član uredništev revij Oris, Život umjetnosti, Up & Underground. Član hrvaške sekcije AICA in neodvisni izvedenec nagrade Miesa van der Roheja. Kot strokovni sodelavec je zaposlen na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu.
VSTOP PROST!
