Kolesarjenje po poteh Ivana Dvoršaka
KOLESARJENJE Z VODSTVOM / Po poteh Ivana Dvoršaka
zbirno mesto: UGM, Strossmayerjeva 6
sobota, 14. maj 2016, ob 11.00
vodi: Andreja Borin, višja kustosinja UGM
Ob bok razstavi Ivan Dvoršak, fotograf in grafični oblikovalec, ki jo je pripravila UGM, in ki gostuje v Moderni galeriji v Ljubljani do vključno 22. maja 2016, vas vabimo na kolesarsko vodstvo po poteh Ivana Dvoršaka. Odkolesarili bomo po poteh osrednjega protagonista Fotokluba Maribor in ključnega predstavnika avantgardne fotografske skupine Mariborski krog. Po poteh nas bo vodila Andreja Borin, kustosinja razstave. Posamezne točke bo dopolnila z reprodukcijami Dvoršakovih del, ki so nastala na tem mestu in z zgodbami, povezanimi z njimi.
Kolesarska pot bo zajela naslednje umetnikove postaje: železničarsko kolonijo, kjer je preživel otroštvo v družini z devetimi otroki; nekdanji prostor Fotokluba na Tomšičevi ulici, ki je bil Dvoršakov drugi dom; kraj fotografije Dva zidova (1970), ki je bila tako velika, da so jo na znamenito razstavo Fotografija Mariborskega kroga leta 1971 pripeljali na strehi avtomobila; njegov blok na Betnavski ulici na Taboru, kjer je preživel vso odraslo življenje in kjer je nastala večkrat nagrajena fotografija Otroci z dvorišča (1968); predel Tabora, kjer je nastala večina njegovih najboljših del, tudi izjemen triptih Divan (1972), triptih Smreke (1973) in poliptih Garaže (1973), nekdanjo avtobusno postajo, kjer je med 1975 in 1978 nastal istoimenski triptih Avtobusna postaja, ki nagovarja z Dvoršakovo priljubljeno temo minevanja časa. Kolesarjenje bo potekalo v spremstvu predstavnika Mariborske kolesarske mreže.
Ivan Dvoršak (1934—2013) je bil kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in AFIAP (Artiste FIAP). Vse življenje je živel in deloval v Mariboru, motiv predmestja pa je bil od sedemdesetih let dalje tudi najpogostejši umetnikov motiv. Zapuščeno obrobje mesta z izpraznjenimi prostori polnimi tišine in trpke melanholije nagovarja s sodobnim jezikom, ki je daleč od pikturalno pogojene povojne fotografije. Temna naglašena sivo-črna barvna skala naglašuje brezizhodnost sodobnega posameznika, ki jo na vsebinskem nivoju izražajo tudi visoko postavljeni horizonti, zidovi, gradbeni odri, mreže in podobno. S svojim redkobesednim, tonsko reduciranim izrazom je Dvoršak vplival tudi na ostale člane Mariborskega kroga, ki so se leta 1971 udarno predstavili v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž in povzročili radikalni rez na slovenski fotografski sceni, kar je široko odmevalo tudi v jugoslovanskem prostoru.
VLJUDNO VABLJENI! UDELEŽBA JE BREZPLAČNA!
