Ta je lovska!
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2, Maribor
otvoritev: petek, 11. marec 2016 ob 19.00 

Pozor, 
nasmehnila se nam je lovska sreča! Petkov večer bodo v lovskem duhu pospremili in popestrili rogisti Lovske zveze Maribor. Po otvoritvi se pridružite Denisu Volku, kuratorju razstave in Andreji Borin, višji kustosinji UGM na vodstvu po razstavi.

Živali in lov so od nekdaj del človekovega življenja. V kolektivnem nezavednem ima lov pomembno mesto zaradi povezanosti z osnovnimi instinkti preživetja in močnimi čustvi, ki so s tem povezana. Razstava Ta je lovska! je zgolj delni prikaz vpetosti lova v sodobno likovno snovanje. Dela in pristopi umetnic in umetnikov so raznoliki, obravnavana tematika pa zajema med drugim čustvovanje, zgodovinsko raziskovanje, simbolne vsebine in kritiko družbe. Delom je skupno, da vsa posredujejo sporočilo s pomočjo »lovskega gradiva«, da so v delih prisotne živali, trofeje, živalski deli ali lovski običaji.

V sodobnem času se do divjih živali in lova vzpostavlja drugačen odnos, kot se je oblikoval v preteklosti. Nekoč so lovili za preživetje, (divje) živali so predstavljale vir hrane in drugih surovin, danes je lov z zakoni regulirana gospodarska panoga.

Ljudje so že od pradavnine iz različnih razlogov upodabljali živali in lov, in to največkrat zaradi občudovanja, kot zarotitev ali pripravo na lov in prikaz lova ali uplenitve živali. Pomemben del ljudskega izročila in lovske kulturne dediščine so sam način lova, lovske tehnike, pripomočki za lov, lovske šege in navade, kako uporabiti uplenjene živali, lovska kulinarika, pa tudi lovska umetnost: likovna, glasbena in literarna. Pogosto so to posebnosti manjših ali večjih območij.

Lovcem od nekdaj deli telesa pošteno uplenjenih živali ali cele živali predstavljajo trofejo, ki je priznanje in nagrada za uspešen lov. S trofejo lovci ohranjajo spomin na lovske zasluge; skrbno jih pripravljajo, zbirajo in hranijo. Trofeje nekaterih živali so še posebej cenjene zaradi nevarnosti, redkosti, velikosti in težavnosti uplenitve teh živali. Mnoge živali so dobile vidno mesto v ljudskem pripovedništvu in verovanjih, kar se je prenašalo med rodovi in postalo del nacionalne simbolike, kulture in identitete.

Sodobni umetniki se lovskega izročila dobro zavedajo, vendar so mnogi med njimi do lova kot načina ubijanja živali kritični še posebej zato, ker se ne lovi več za preživetje, pač pa prevečkrat zaradi trofej. 

Mito Gegič družinsko lovsko tradicijo spoštuje, vendar je ne sprejme za svojo in je do nje in do nepotrebnega ubijanja divjih živali kritičen. V slikah lovske motive povezuje z digitalnimi mediji in jih predeluje, v neslikarskih delih pa svojo kritiko razširi na druga področja človekovega delovanja ter na celotno družbo. V ciklu Kapital skupine Irwin pa ni izraženo nasprotovanje lovu ali ubijanju živali, pač pa poudarjanje slovenske tradicije, ikonografije in nacionalnih simbolov (sejalec, jelen in skodelica kave) ter umetniških avantgard (Malevičev križ). Te podobe naslikajo in jih v galerijski postavitvi združujejo z upodobitvami popularnih ljudskih podob, z nagačenimi živalmi in lovskimi trofejami, ki ravno tako spadajo v slovensko tradicijo. Prevzemajo določena umetniška dela, jih ponovijo in postavljajo v nove kontekste.

Uroš Acman se v seriji konceptualnih fotografij Muzeji/Museums osredotoča na bivališča lovcev. Lovske sobe so muzeji osebne lovske zgodovine, v katerih lovci hranijo trofeje, ki so spominki na lovske dogodke in hkrati tudi dokaz lovčevega stika z naravo, tako populariziranega v sodobnem času. Nehote pa lovska soba spominja na živalsko pokopališče.

Aljaž Celarc s serijo Obujena preteklost/Past opozarja na slovensko lovsko tradicijo lovljenja s pastmi. Na fotografijah iz etnološkega muzeja prikazuje preteklost stare pasti za lovljenje živali, med njimi tudi polhov, nekatere pasti s fotografij pa rekonstruira. Zanj je tudi fotografska kamera past, s katero ulovi podobe sedanjega časa, bodočo preteklost (ang. past).

Jasmina Cibic pripravi in na video dokumentira mednarodni performans The Ambassadors, v katerem uporabi elemente lovske tradicije, ki ne pozna meja. Na Trgu generala Maistra v Mariboru so spomeniki slovenske samostojnosti: spomenik generalu Rudolfu Maistru, zaslužnem za potek severne meje, in lipa, zasajena ob osamosvojitvi. Tu angažira slovenske in avstrijske lovske rogiste, da s preže in bližnje stavbe družno posnemajo jelenov ruk. S pomočjo sredstev lovstva, preko političnih vprašanj izpostavi vlogo javnih spomenikov.

Muzejske izkušnje v svoje delo vpleta tudi Svetlana Jakimovska Rodić. Po zgledu podob z železnodobnih situl grafično upodablja svet lovcev in lova, pa tudi divjih živali, ki mirno živijo v idilični in neokrnjeni krajini. Opozarja na razliko s sodobnim časom.

Andrej Brumen Čop je neposreden; upodobi trupla divjih živali. Vtise in občutja ob srečanju z živalskimi kadavri s pomočjo slike uspe prenesti na gledalca in izzvati primerjave s človeškim svetom, odtujenostjo v družbi in osamljenostjo posameznika.

Divje živali, ki jih slika Mitja Ficko, imajo pogosto simbolni pomen. Večkrat uprizori nekakšen prehod, ki je lahko prehod med realnim in duhovnim ali fantastičnim, med civilizacijo in divjino, med urbanim in naravo, med znanim in neznanim; onstran prehoda, v neznanem je umeščena simbolna žival. 

Vladimir Leben
na humoren in nekoliko ironičen način prikazuje življenje lovcev, lovskega psa in divjih živali, opozarja tudi na resno ekološko problematiko ter človekov odnos do živali, ki je pogosto nečloveški, saj človek izkorišča, zlorablja, ogroža in iztreblja živali in življenjski prostor.

Svet divjih živali in lova je pravzaprav lahko simbol človeškega sveta, kritika sodobne družbe, njenih vrednot in želja, zlasti želje po prevladi, osvojitvi in podreditvi. Dela usmerjajo pozornost na probleme sodobnega časa, kot so potrošništvo, odtujenost, pomanjkanje sočutja, hkrati pa sporočajo, da je dobro vendarle še ostalo in da ga je potrebno negovati.

Kurator razstave: Denis Volk
Umetniki: Uroš Acman, Andrej Brumen Čop, Aljaž Celarc, Jasmina Cibic, Mitja Ficko, Mito Gegič, Svetlana Jakimovska Rodić, Vladimir Leben, skupina Irwin

VLJUDNO VABLJENI!

Protestno pismo ob razstavi Ta je lovska!


Projekt so podprli: