Fotomorgana 5.
Fotomorgana 5.
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2, Maribor
otvoritev: petek, 19. december 2014, ob 19.00
Potujoča razstava Fotomorgana je zasnovana kot predstavitev del slovenskih fotografov mlajše generacije. Predstavljajo se z manjšimi serijami fotografij, ki so nastale v zadnjih letih; nekatere so razstavljene prvič.
Matija Brumen s serijo Nachtobjekte opozarja na obstoj neopaznih, a vitalnih (arhitekturnih in oskrbovalnih) elementov v našem okolju.
Jernej Skrt pozabljene in nenaseljene morske obale v seriji Hoja po robu (Obale Jadranskega morja) hkrati izostruje in zamegli, poudarja in prikriva, poskuša ujeti intuitivno podobo idiličnega sveta, ki ni idiličen, stik znanega z neznanim.
Špela Škulj v seriji Vanishing landscapes zabeleži realno, vendar zamegljeno industrijsko središče in pristanišče, ki daje vtis opustošene puščave v nedoločljivi prihodnosti.
Boštjan Pucelj v seriji Zbogom s posnetki povsem običajnih in nezaznamovanih delov krajine predstavi mesta, kjer so ljudje s samomorom dovršili svoje življenje.
Tanja Verlak v seriji Polnoč v Mumbaju lovi neulovljivo – skrivnostno in ezoterično; v posnetku zabeleži fenomen, ki bi sicer ostal neopažen, fotografija pa ga naredi vidnega.
Jasna Jernejšek v parodični seriji Barbie svet je lep prenese občutje osiromašenja v medčloveške odnose, saj ima lutka (Barbie) večen nasmeh, zaradi katerega je vse videti v redu; objektivno pomembna osebna doživetja so minimalizirana, celo izničena, žalostne in tragične situacije pa absurdne.
Maja Alibegović v seriji Mleko z obenem šokantno, tragično in smešno situacijo s seksualno konotacijo gledalca provocira in vzbudi v njem čustven odziv, morda celo vprašanje o njegovem odnosu do te, take ali podobne situacije.
Mirta Kokalj se v seriji Saints zgleduje po krščanskih verskih podobicah, na njih pa sama nastopi s prepoznavno – včasih že vsiljeno – identiteto ženske v sodobni družbi ter z značilnimi in izpostavljenimi atributi, humorno a skoraj alegorično.
Špela Volčič v seriji Fuscum subnigrum rekonstruira po naročilu naslikane, razkošne in dragocene baročne šopke nizozemskih bogatašev z umetnimi cvetovi množične kitajske proizvodnje; opozarja na minljivost, vidik bogastva in na vlogo umetnosti.
Uroš Acman se v seriji Fei loti človekovih neuresničljivih želja in jih ponazori z mitološkim motivom – Ikarjevo željo po letenju –, ki pa ga obdela na sodoben način.
Mladen Stropnik s humorno, nekoliko ugankarsko serijo Hair povsem zavede gledalca in v njem vzbudi primarno hotenje po vedenju, kar ga spodbudi k opazovanju in razmisleku, tudi o sebi.
Kurator: Denis Volk
Projekt so podprli:
