Zazrti v vsakdanjost | Parallel
Zazrti v vsakdanjost
PARALLEL spletna razstava
spletna otvoritev + pogovor z umetniki
četrtek, 17. september 2020, 11.00
umetniki: Gustavo Balbela, Johanna Karjalainen, Indrė Urbonaitė, Domonkos Varga, Shelli Weiler; kustosinja: Eszter Erdősi
Pogovor z umetniki ob spletni otvoritvi vodi Alessandro Vincentelli.
KMALU: https://toseeourcommonplace.parallelplatform.org
Napovedujemo mednarodno razstavo, Zazrti v vsakdanjost, ki jo v luči nove (post)pandemične situacije postavljamo na spletu in je nastala v sklopu Evropske platforme za fotografijo PARALLEL, katere članica je že četrto leto tudi UGM. Predstavilo se bo pet mladih fotografov iz Evrope, ZDA in Brazilije, ki jih je izbrala kustosinja Eszter Erdősi. Umetniki so v svojih projektih raziskovali tematike globalne ekološke krize, ki vse bolj pod vprašaj postavlja obstoj življenja na zemlji. Eszter Erdősi razstavo opisuje kot projekt, ki želi ponovno vzpostaviti zavedanje o naši lastni politični umeščenosti in osebni vlogi pri oblikovanju naše družbe in okolja. Čeprav ne zanika, da se bodo pozitivne spremembe v svetovnem merilu najverjetneje zgodile v obliki strukturnih sprememb, pa razmišlja o načinih, kako bi se posamezniki lahko zavedali obstoječih družbenopolitičnih sistemov, da bi jih imeli možnost preoblikovati ali porušiti. Razstava išče tudi načine, kako izstopiti iz prevladujočega okvira teh struktur, ki bi omogočili, da se spopademo z neoprijemljivostjo okoljske krize, in nas spodbudili k iskanju rešitev v skupno dobro. »Šele z analizo krize lahko izstopimo iz ekološke paralize, spodbudimo razpravo o njej in upamo, da jo bomo v bližnji prihodnosti prerasli,« pravi kustosinja.
Razstavni projekt Zazrti v vsakdanjost so mladi fotografi razvijali letos, v okviru mentorskih programov Evropske platforme za fotografijo PARALLEL, ki deluje s podporo EU programa Ustvarjalna Evropa.
Gustavo Balbela (r. 1997, Brazilija) fotografijo uporablja kot podporo za razpravo o vprašanjih, povezanih s svojo kulturo in družbo. V seriji Pisma ultramarinu prikazuje način, kako se procesi kolonizacije in kapitalizma manifestirajo v primestni Braziliji. Fotografije so brez človeške navzočnosti, prisotna je popolna odtujenost, ki jo predstavlja umetno zgrajena, na kapitalizmu osnovana identiteta nekoč pretežno ruralnega okolja.
Johanna Karjalainen (r. 1987, Finska) eksperimentira z mejami naravoslovne fotografije. Za poudarjanje fotografije uporablja različne tehnike tiskanja in postopek redukcije. Umetniško delo z naslovom Navadno razočaranje razpravlja o odnosu med živalmi in »človeškimi živalmi«. Gledalca spodbudi k razmišljanju o dojemanja živali v živalskih vrtovih. S posnetki živali v ujetništvu izzove pojem objektivizacije, pri čemer je žival zgolj eksponat, podrejen človeškemu pogledu.
Indrė Urbonaitė (r. 1986, Litva) z video instalacijo Ne govorite glasno – to škodi metuljem opozarja na negativne posledice spletnega promoviranja lažno idiličnih počitniških pokrajin različnih »must-see« krajev po svetu, ki pri kupcih povzroči veliko razočaranje.
Domonkos Varga (r. 1998, Madžarska) v svojem projektu Kasandrina dejanja preučuje, kako se lahko utopije in distopijske ideologije nanašajo na današnje tehnološke in družbene spremembe. V svoji pripovedi zajema širok spekter tem, od prekomernega tehnološkega optimizma in industrializma do družbenih deformacij sodobne kulture. Futuristične pojave predstavi pesimistično, kar spodbudi kritično razmišljanje in vrednotenje hitro razvijajočega se sveta.
Shelli Weiler (r. 1996, ZDA) v svojih projektih izhaja iz resnične krajine in ob tem poudarja, da še tako premišljeno domišljijsko zasnovana fotografska serija zaradi človeških posegov v okolje postane prej dokumentarni posnetek kot zgolj fantazijski. Izbrana dela nakazujejo številne načine, s katerimi človeški posegi in umetne konstrukcije krajine motijo naravne cikle, pa tudi harmonično sobivanje med ljudmi in pojavi.
Kustosinja razstave Eszter Erdősi (r. 1994, Madžarska) je diplomirala iz umetnostne zgodovine in francoščine na Univerzi v Bristolu, magistrirala iz umetnostne zgodovine na londonskem Inštitutu za umetnost Courtauld, jeseni 2020 bo začela doktorski študij na Univerzi v Edinburghu. Zanimajo jo predvsem, kako se sodobne umetniške prakse povezujejo z razumevanje podnebnih sprememb, podnebne pravičnosti in okoljskih vprašanj. Erdősi je usmerjena k teorijam post-antropocentrizma, pa tudi perspektivam dekolonizacije v kontekstu umetnosti in okolja.
Platformo PARALLEL, katere članica je Umetnostna galerija Maribor, vodi Procur.arte iz Lizbone in združuje 18 članov s področja fotografije in sodobne vizualne umetnosti. V štiriletnem obdobju (2017–21) člani delujejo v smeri ustvarjanja prepoznavne razstavne platforme za mlado evropsko fotografijo, razširjanja strokovnih znanj obetavnih umetnikov/kuratorjev in razvijanja novih povezav med mladimi ustvarjalci in inštitucijami.
VLJUDNO VABLJENI!