Borut Popenko / Odpiranja
Borut Popenko / Odpiranja
Galerija Loža, Titov trg 1, Koper
27. september–8. december 2024
kustos: Jure Kirbiš
»Vse se začne v praznem prostoru, ki v Popenku sprošča adrenalin,« je pred petindvajsetimi leti ob razstavah v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Loža zapisala Aleksandra Kostič. Četrt stoletja pozneje se je slikar Borut Popenko vrnil v Galerijo Loža in Razstavni salon Rotovž, zdaj poimenovan UGM Studio. A izhodišče ostaja isto. Popenka od začetka zanimajo osnovne prvine slikarstva, ki izhajajo iz praznega prostora, od materialnosti slikarskega medija do oblikovanja slikovnega polja. V raziskovanju barv in oblik, razmerij, kompozicij, volumnov in harmonij se sklicuje na abstraktno slikarsko tradicijo, od abstraktnega ekspresionizma, slikarstva barvnih polj, geometrijske abstrakcije do monokromnega slikarstva in minimalizma. Med vzorniki navaja velikane abstraktne umetnosti, kot so Mark Rothko, Josef Albers, Morris Louis, Ellsworth Kelly, ter sodobnike Anisha Kapoorja, Petra Halleyja in Gerwalda Rockenschauba.
Popenko s svojo slikarsko prakso v premislek postavlja napeto razmerje med sliko-predmetom in sliko-podobo ter raziskuje kako prepogibati platno, kako razpreti plasti platna v pahljačo, kako odpreti platno kakor vrata. Platna ne moremo prepogniti, ne da bi pri tem zlomili podokvir. Plasti platen lahko podrsamo eno čez drugo, le če jih je nanizanih več v vrsti. In platno lahko odpremo le tako, da vanj zarežemo. Pa vendar je učinek Popenkovih slik prav tak – pregibi, zamaknjene plasti, razprta krila vrat.
Od tu naprej lahko rešitev iščemo v osnovni prevari slikarstva – iluziji prostora. Učinka pregiba v sliki ni težko ustvariti. Pregib ravne ploskve sta dve stranici kocke, ki jo zna na listu papirja narisati vsakdo. Z osnovnim poznavanjem pravil perspektive, volumna, senčenja in barve hitro prestopimo prag platna v trodimenzionalni slikarski prostor. S tem pa za seboj pustimo prav nosilec podobe – platno samo. Platno je v tem primeru le okvir odprtine, skozi katero gledamo prostor, ki se nadaljuje v globino in onkraj roba vidnega polja. A Popenko nas v svojih delih prepriča o obojem: slika je predmet/platno in slika je prostor/iluzija. Kako to doseže?
Odgovor najdemo v umetnikovem procesu. Vodili slikarjevega iskanja podobe sta igra in intuicija. Popenko razmerja in kompozicije med barvnimi ploskvami sestavlja na različne načine. Uporablja barvne papirje, ki jih niza enega čez drugega, dvignjene proti steni pred seboj jih zlaga v povečane kompozicije. Odpadne reklamne prospekte prelaga v zgibanke neskončnih kombinacij in oblik. Iz kartonastih ploskev ustvarja preproste trodimenzionalne makete in jih skicira na papir. Ko najde pravo podobo, se igra konča in sledi precizno snovanje podokvirja, napenjanje in grundiranje platna ter slikarski postopek – vse, brez naključij, temelji na tisti prvi, vnaprej zasnovani kompoziciji.
Rezultat je dinamičen, gibljiv, večplasten proces, fiksiran v ploskem predmetu nepravilnih oblik, ki skupaj tvorita slikarstvo v dialogu z gledalcem. »Kljub temu da njegova ustvarjalnost temelji na geometrični abstrakciji, ni čutiti nobenega manka pripovednosti v figurativnem smislu, saj ga gledalec nadomesti s svojo prisotnostjo in dejavnim razmerjem s sliko,« je zapisala Alenka Domjan. In res, gledalec je pred slikami ujet v miselni zanki umetnikove geste pregibanja, razkrivanja, odpiranja platna in prostora.
Tokrat se Borut Popenko v UGM Studiu in Galeriji Loža predstavlja z novo serijo slik, nastalo v obdobju zadnjih nekaj let. V iskanju naslova serije oziroma dveh razstav se je avtor navezal na vzdušje začetka 2020-ih, zaznamovanega z distanco, stanjem zaprtosti, samoto. Z novo serijo je Popenko odstrl krila vrat, odprl okna, dvignil zapore, povabil, da prestopimo prag, prevetrimo prostor. Slike so portali, ki velijo: »Ven!«
Borut Popenko (r. 1969 v Mariboru) je umetnik z že več kot 25 let trajajočo razstavno kariero doma in v svetu. Ukvarja se s slikarstvom, prostorskimi postavitvami, videom in fotografijo. Po zaključenem študiju likovne pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti, kjer je diplomiral s temo Barva in plastičnost forme, se je izpopolnjeval v tujini, najprej v nemškem Halleju na Burg Giebichenstein Kunsthochschule Halle (1995/97), kjer je zaključil slikarsko specialko, nato se je kot štipendist grške vlade šolal na likovni akademiji v Atenah (1998/99), nazadnje pa kot štipendist češke vlade na praški likovni akademiji (2001). Leta 2007 je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo. Leta 2019 pa je v okviru umetniške rezidence Ministrstva za kulturo gostoval na Dunaju. Popenko pomembno sooblikuje sodobno umetniško prizorišče v Mariboru, denimo v okviru Kulturnega centra Pekarna, kjer ima tudi atelje. Med vidnejšimi projekti, pri katerih je sodeloval, je bila vzpostavitev Salona uporabnih umetnosti leta 2013 v nekdanji Veliki kavarni mariborskega Theresienhofa na Glavnem trgu, ki je do leta 2019 služil kot prostor ustvarjanja, razstavljanja, umetniških dogodkov in druženja. V zadnjem obdobju je javnosti svoje delo predstavil na samostojnih razstavah Odpiranja (2026, Galerija Murska Sobota; 2024, Galerija Loža, Koper; 2023, UGM Studio, Maribor), Prelomi (2019, artKIT, Maribor) in Prelom (2018, Cerkev Svetega Duha, Črnomelj) ter na skupinskih razstavah Spekter. 70 let Zbirke UGM (2024, Umetnostna galerija Maribor), Struktura iluzije (2024, Galerija mesta Ptuj), Omnibus Maribor (2023, Železna Kapla, Avstrija), Zgodba o knjigi (2023, UGM Studio, Maribor), Čas na poti (2023, Galerija Bažato, Ljubljana), Barve (2023, Galerija Equrna, Ljubljana), Male geometrije (2023, Galerija Zuccato, Poreč, Hrvaška), GustArt (2022, Kulturni center Pekarna, Maribor), Dialog: Fantastika – geometrija (2022, Dvorec Novo Celje, Žalec), Made in Maribor II (2022, UGM Studio, Maribor), V času prostora (2020, Galerija Media Nox, Maribor), Pop-Upstart (2018, Center za kreativnost, Maribor) in »Na dolgi rok se bo uveljavil teritorialni princip« Za nacionalnimi mejami (2017, Galerija EPeKA, Maribor). Njegova dela hranijo v zasebnih in javnih zbirkah, med drugim v Zbirki Umetnostne galerije Maribor, Zbirki Koroške galerije likovnih umetnosti, Zbirki Pilonove galerije Ajdovščina, Zbirki Galerije Žula, Zbirki IEDC − Poslovne šole Bled, Zbirki Impol. Ob predstavitvah na številnih samostojnih in skupinskih razstavah se je udeleževal tudi umetniških gostovanj in likovnih kolonij v Sloveniji in drugod po Evropi.
