MARJETICA POTRČ / Nomadi naseljujejo otoke, priseljenci gradijo zidove, 2016
PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE
MARJETICA POTRČ / Nomadi naseljujejo otoke, priseljenci gradijo zidove, 2016
akrilna barva na zidu, 550 x 405 cm
stenska risba temelji na prvotni risbi Nomadi naseljujejo otoke, priseljenci gradijo zidove
z dovoljenjem umetnice in Galerije Nordenhake, Berlin/Stockholm/Ciudád de Mexico
Nomadi naseljujejo otoke, priseljenci gradijo zidove je del serije Zemeljskih risb (2009–2019) – šestih risb ali diagramov, ki konceptualizirajo ključno vlogo znanja in praks avtohtonega prebivalstva v sodobnem svetu ter kažejo na vse večja zavezništva med avtohtonimi skupinami in pobudami od spodaj navzgor, da bi zagotovili vzdržljivejšo prihodnost, ki presega družbeni in ekonomski dogovor neoliberalnega reda. Izmenjava znanja in praks med holističnimi in linearnimi misleci je osrednjega pomena za tovrstna prizadevanja. Izmenjava življenjskih izkušenj je navsezadnje osnovno stanje človeka: prehajajo od matere na otroka, med prijatelji in sosedi ter med različnimi družbami in kulturami. Kot pravi umetnica v enem od diagramov: »Upanje pomeni izmenjavo znanja.« V povezavi z raziskavami Marjetice Potrč znotraj različnih skupnosti risba Nomadi naseljujejo otoke, priseljenci gradijo zidove združuje dve osnovni človeški prizadevanji – željo po svobodi in željo po varnosti.
V diagramih se prepletata risba in zapis, ki poudarjata povezovalno temo, da moramo v dobi postkapitalizma, ko človeško družbo pretresajo zlom modernizma 20. stoletja, izčrpavanje naravnih virov in učinki podnebnih sprememb, zgraditi vzdržljivejši svet in se osvoboditi antropocentričnega pogleda. V osnovi gre pri tej seriji risb za »preobrazbo sebstva ... skozi učenje z Aborigini [in drugimi avtohtonimi ljudstvi], ki so preživeli kolonializem in kapitalizem in še vedno velikodušno delijo znanje o Zemlji z vsemi nami, četudi ostanejo le fragmenti« (besedilo z risbe Starešine, dežela in mi ostali).
Zemeljske risbe temeljijo na raziskovalnih projektih, ki jih je Marjetica Potrč izvedla v zadnjih petnajstih letih in so osredotočene na avtohtone skupnosti – v brazilski zvezni državi Acre v Amazoniji (s pripadniki plemena Ašaninka), v Avstraliji (z avstralskimi Aborigini) in na severu Norveške (s Samiji).
MIKROZRAKOPLOVI
2003
eksperimentalni portotip, različne dimenzije
'ORODJA MOČI'
2001 – še v teku
eksperimentalni prototipi in uporabni predmeti
z dovoljenjem umetnice in Galerije Nordenhake, Berlin/Stockholm/Ciudad de Mexico
Mikrozrakoplovi so majhne varnostne kamere, ki posnemajo leteče žuželke. So del umetničine zbirke Orodja moči – uporabnih predmetov, ki opozarjajo na naraščajočo zaskrbljenost v zvezi s samozadostnostjo in z neodvisnostjo dela mestnega prebivalstva. Mikrozrakoplovi se umetnici zdijo zanimivi zaradi njihovega potenciala kot »orodja za daljinski nadzor, ki posameznikom in skupinam omogočajo boljše nadziranje okolja in upravljanje varnosti.«
Marjetica Potrč (r. 1953, Slovenija) je umetnica in arhitektka. Njeno interdisciplinarno ustvarjanje zajema projekte in situ, raziskave, arhitekturne študije primerov in serije risb. Dokumentira in interpretira sodobne arhitekturne prakse (zlasti v zvezi z energetsko infrastrukturo in rabo vode) ter načine skupnega življenja.
