Preskoči na vsebino

Zoran Mušič in Maribor
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
11. september
30. januar 2022
otvoritev: sobota, 11. september 2021, 12.30

kustosinja: Breda Kolar Sluga

Slikar, grafik in risar Zoran Mušič (1909–2005) je v mednarodnem prostoru najbolj prepoznaven umetnik slovenskega izvora. Slavo je doživel že v petdesetih letih prejšnjega stoletja z opusom beneških vedut in dalmatinskih krajin, a med najpomembnejše evropske slikarje se je vpisal s pretresljivo interpretacijo zločinov v nacističnih taboriščih, z opusom Nismo poslednji. Kljub več kot stotim monografskim publikacijam, nagradam in izjemnemu mednarodnemu zanimanju za tega umetnika, pa je še vedno skoraj neznano, da je Zoran Mušič bil tesno povezan tudi z Mariborom. Tukaj je preživel svojo mladost in ubral prve profesionalne korake.

S sklopom dogodkov in razstav, s katerimi se v UGM želimo pokloniti temu izjemnemu ustvarjalcu, bomo predstavili avtorjevo vznemirljivo, več kot dvajset let trajajočo povezavo z našim mestom. Ob pridobitvi novih razstavnih prostorov bodo prizadevanja nadgrajena s stalno postavitvijo, priložnostjo, da se umetnine, ki imajo v tem mestu svoj domicil in so ključ za celovito razumevanje Mušičevega slikarstva, vsaj v simbolnem pomenu vrnejo k izvoru.

Prva v nizu, majhna, a unikatna razstava sledi konceptu UGM kabineta, ki osvetljuje premalo raziskane umetnine in fenomene Zbirke UGM. Najstarejša Mušičeva dela iz Zbirke UGM bomo povezali z nekaterimi doslej nikoli razstavljenimi gostujočimi deli. Na ogled bodo najstarejši umetnikov avtoportret, študije in slike, nastale na potovanjih po Španiji in Dalmaciji, ter prva naročila, med katere sodijo portreti in tihožitja. To bo tudi priložnost, da spregovorimo o mariborskem likovnem življenju v tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vrhuncu, ki so ga spodbudili vizionarsko vodstvo mesta, uspešni gospodarstveniki in nacionalno zavedni podporniki umetnosti.

Zoran Mušič se je rodil v spodnji Vipavski dolini, v vasi Bukovica, ki danes pripada Sloveniji. Družina je večkrat prisilno zapustila Primorsko, najprej zaradi fronte prve svetovne vojne, ki je zajela prav te kraje, pozneje zaradi naraščajočega fašizma in nasilnih ukrepov proti slovenskim prebivalcem. Po mnogih selitvah so se Mušičevi leta 1920 ustalili v Hočah v bližini Maribora. Zorana Mušiča od leta 1920 z Mariborom povezuje mladostniško življenje, pridobivanje izobrazbe na realki in učiteljišču ter prvi stik s slikarstvom. Po zaključenem študiju na Likovni akademiji v Zagrebu se je leta 1935 ponovno vrnil v Maribor, kjer je  redno razstavljal in sprejemal prva slikarska naročila. Mariborsko likovno življenje je pomembno sooblikoval vse do druge svetovne vojne, ko se je najprej preselil v Ljubljano, nato umikal v Trst, Gorico in Benetke, od koder je bil leta 1944 interniran v taborišče Dachau. Po težki vojni preizkušnji je živel v Benetkah in Parizu ter doživel svetovno slavo.