Sladki protokoli
Sladki protokoli
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
23. junij–29. julij 2023
otvoritev: petek, 23. junij 2023, 19.00
avtorice in avtorji: FaceOrFactory, Tamara Lašič Jurković, Dorijan Šiško, Andrej Škufca
kustos: Jure Kirbiš
Razstava Sladki protokoli predstavlja štiri projekte umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki so v letih 2021 in 2022 nastali v okviru programa U30+ Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma. Gre za nadaljevanje kontinuitete uspešnega sodelovanja med Aksiomo in Umetnostno galerijo Maribor, ki je tokrat, po razstavah "Hej, me v redu slišiš?" (2018) in "Hej, kje si zdaj?" (2020), že tretje zapored. Umetniška dela platforme FaceOrFactory (Eva Smrekar, Aljaž Rudolf) ter umetnic in umetnikov Tamare Lašič Jurković, Dorijana Šiška in Andreja Škufce so po samostojnih predstavitvah v Aksiominem projektnem prostoru tokrat prvič sopostavljena v zaokroženo celoto. Razstava tako ponudi kompleksnejše branje posameznih del, ki pa v medsebojnem dialogu vzpostavljajo prostor za poglobljeno refleksijo družbenih, političnih, ekonomskih in estetskih fenomenov in transformacij v post-digitalni dobi.
V pričujoči razstavi avtorji in avtorice naslavljajo vzporednice med mikroorganizmi in družbenimi strukturami, igrifikacijo ekonomskih in drugih družbenih procesov, problematiko ideologije pozitivnega mišljenja znotraj stalnega stanja krize ter konflikta med zlorabo neobnovljivih naravnih virov in okoljskimi zahtevami po zmanjševanju rasti – fenomene in transformacije, ki jih za potrebe lastnega ohranjanja generira kapitalizem. Na razstavi so izpostavljeni protokoli, zaporedja ukazov, ki usmerjajo delovanje mehanizmov, od celičnih struktur, teles, okolja, trga do miselnih procesov. Protokoli delovanje teh mehanizmov hkrati standardizirajo in poenostavijo, a tudi dehumanizirajo in jih naredijo rigidne in neprožne. Razstava naslavlja, kaj bi pomenilo odvreči verige ukazov – sladke protokole – in če je tak emancipatorni moment v današnjem času sploh mogoče misliti. Platforma FaceOrFactory preučuje različne strategije formuliranja narativov in specifičnih retoričnih vzorcev, ključnih pri ustvarjanju umetniških NFT platform in predstavlja kritično branje sodobne NFT produkcije, ob tem pa neprestano ironično analizira tudi (nemogočo) lastno ustvarjalno pozicijo v kontekstu kritike sodobnega ekonomskega trga. Tamara Lašič Jurković z apropriacijo vodene meditacije zapopade problematiko neoliberalne ideologije pozitivnega mišljenja, ki v današnjih kriznih časih deluje kot orodje za pacifikacijo posameznika in prikrivanje potrebe po ponovnem premisleku o družbenih neenakostih in našem odnosu do narave. Dorijan Šiško nadaljuje eklektično raziskovanje estetik in medija videoiger, z razmišljanjem o alternativnih razmerjih med virtualnimi in fizičnimi prostori ter digitalnimi in materialnimi kulturami, njegova videoigra in prostorska instalacija pa obiskovalce galerije potegne v postvirtualno vizijo vzporedne resničnosti. Andrej Škufca ustvarja pokrajino, kjer se umetnine in organske oblike zlivajo, medtem ko gledalec navigira skozi neenoten, spremenljiv teren, pri čemer se instalacija nanaša na specifične strukture naracije v video igrah in njihovo pogosto postopno razkrivanje informacij.
U30+ je produkcijski program namenjen podpori mladih umetnikov in umetnic, ki ga Aksioma izvaja že od leta 2013, avtoricam in avtorjem na začetku ustvarjalne poti omogoča celovito podporo pri realizaciji umetniškega projekta, od razvoja ideje do izvedbe ter samostojne in skupinske predstavitve. S tem programom Aksioma že več kot desetletje pomembno zapolnjuje vrzel, s katero se, po koncu šolanja in pred vstopom v umetniški svet, soočajo mladi umetniki, obenem pa raziskuje nove trende, teme, jezike in formate v slovenski sodobni umetnosti.
FaceOrFactory (2020–) je umetniško-raziskovalna platforma, ki na podlagi osebnega arhiva DNK vzorcev in 3D modelov analizira oblike prisotnosti in funkcije (ne)človeškega obraza v sodobni družbi. Projekti platforme so bili do sedaj razstavljeni na Ars Electronici, v Galeriji Kapelica, Aksiomi, Centru za likovne umetnosti BOZAR v Bruslju, Kinu Šiška, Meštrovićevem paviljonu v Zagrebu in drugod, ter bili vključeni v IMPAKT Full Spectrum Curatorship Programme in šestmesečno umetniško rezidenco SAM v Singapurju.
Tamara Lašič Jurković je magistrirala iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Pri delu se osredotoča na okoljske in družbene problematike 21. stoletja ter vlogo oblikovanja pri njihovem naslavljanju. Deluje kot interdisciplinarna oblikovalka, raziskovalka in kuratorka. Od leta 2020 sodeluje z oblikovalskim studiem Ljudje kjer soustvarja družbeno odgovorne kampanje, kreativne delavnice in razstave. Od leta 2022 kot asistentka poučuje na ALUO.
Dorijan Šiško je grafični oblikovalec in multimedijski umetnik, katerega praksa sega tudi na področja videoiger, animacije, instalacij, gledališča ter VJ-anja. Prejel je dve Brumnovi nagradi in nagrado TRESK. Je član kolektivov Freštreš in Nimaš izbire. S svojim delom se je predstavil tudi na 34. Grafičnem bienalu Ljubljana – Iskra Delta in Mednarodnem festivalu KIBLIX 2020-2021: Virtualni svetovi danes, za katerega je tudi oblikoval celostno grafično podobo. Med drugim je razstavljal v Aksiomi, Osmozi, Kinu Šiška, KIBLA PORTAL-u, Slovenskem narodnem muzeju, Moderni galeriji v Ljubljani, Jakopičevi galeriji in v okviru festivala Out to See v New Yorku.
Andrej Škufca je sodobni umetnik, ki se ukvarja z objekti tehnologij. Samostojne razstave je imel v Aksiomi, Mednarodnem grafičnem in likovnem centru v Ljubljani, Galeriji Miroslav Kraljević v Zagrebu, Karlin Studios in Centru za sodobno umetnost FUTURA v Pragi ter Projektnem prostoru DUM v Ljubljani. Sodeloval je pri skupinskih razstavah v Inštitutu Het Niewe v Rotterdamu, Narodnem muzeju umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu, Muzeju Ludwig v Budimpešti, Centru sodobne umetnosti Črne Gore v Podgorici, Centru sodobne umetnosti Nitja v Oslu, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova in Moderni galeriji v Ljubljani. Je tudi sourednik revije Šum.
Ko-produkcija: Aksioma – Zavod za sodobno umetnost
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS
