Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

Asociacija razstave je park - kot prirejena, druga narava namenjena človeku. V parku se človek sprehaja, opazuje, razmišlja, se igra, druži in pogovarja - je na takšen ali drugačen način aktiven. V parku je z naravo, ki jo lahko obravnavamo kot simbol njegove prvobitnosti, ki ga uči, vodi v (samo)spoznavanje in razvoj, z njo pa tudi uživa in mu vzbuja ugodje. Kot drugo naravo lahko označimo tudi umetniško delo, saj se je v njem udejanila preko umetnika v prirejeni obliki in je tudi namenjena drugemu. Zato razstava PRAKUMetnost v Umetnosti galeriji Maribor deluje kot živ proces, v katerem bo sodeloval ta drugi. Ves čas se bo spreminjala in dopolnjevala na podlagi prisotnosi in dejavnosti obiskovalcev - kot življenje katerega značilnost je, da traja in v katerem je človek aktiven, ko ga soustvarja in oblikuje.

Pri obravnavanju in vrednotenju umetnosti je še kako pomemben sprejemnik. Pomembno je njegovo razumevanje in doživljanje, sprejemanje in dekodiranje umetniškega sporočila, ki bi naj v njem sprožalo reakcijo ter posledično spremembo v njegovem dojemanju sveta in razumevanju samega sebe. To je najbolj učinkovito doseženo z neposredno in aktivno soudeležbo v diskurzu z umetnino - glede na to, da omogoča sodobni čas uporabo neštetih medijev, preko katerih se seznanjamo z deli umetnosti posredno (reprodukcije, televizija, internet), ki pa kljub svoji izpopolnjenosti ne "ponujajo" dovolj doživetega stika. Še vedno pa se predstavlja pretežni del umetnosti v galerijah in muzejih. Naloga teh je, da omogočajo prav ta prostor diskurza med umetnostjo in obiskovalci.

Da umetniško delo doživimo in da za nas dobi smisel, moramo do njega prehoditi določeno pot - skozi opazovanja, razmišljanja, primerjanja, spraševanja... Postavitev izbranih del iz zbirke Umetnostne galerije Maribor in aktivnosti za obiskovalce, izpeljanih iz mojega razumevanja teh del, odpirajo prav to pot. Aktivnosti bodo usmerjale gledalca v iskanje odgovora na vprašanje: kaj je tisto, kar lahko pričakuje od umetnosti? - ki ga sicer postavlja Gordon Graham kot začetek formuliranja teorije umetnosti (1997). Odgovor je lahko pri slehernem drugačen, nikdar pravilen ali nepravilen. S tem je izpostavljena večplastnost umetniškega dela in subjektivni pristop pri branju sporočila, ideje in obravnavanju konteksta. Hkrati pa so aktivnosti replika sodobnih umetniških praks kot so: rady made, happening, word art, umetniška dokumentacija... Tako je obiskovalec seznanjen še s širšim področjem umetnosti, kot ga sicer obsega zbirka Umetnostne galerija Maribor.

zahvala: akademski slikarki Anji Jerčič za konstruktivne pogovore o Parkumu...