Galerija za mir
UGM, Strossmayerjeva 6
21. marec – 10. maj 2020

kustosinja: Andreja Hribernik v sodelovanju s Katarino Hergold Germ

avtorji: Bertil Almlöf, Nika Autor, Jacques Bedel, Roland van den Berghe, Janez Boljka, Daniel Buren, Peter E. Clarke, Eugenio Comencini, Dragica Čadež-Lapajne, Riccardo Dalisi, Guillermo Deisler, skupina Decenta (Diddo Kusdinar, Abdul Djalil Pirous, Gregorius Sidharta Soegijo, Sunaryo Soenarjo, T. Sutanto, Priyanto Sunarto), Andreas Fogarasi, Fokus grupa, Jan Forsberg, Franta, Gotthard Johnny Friedlaender, Mahmoud Hammad, Krsto Hegedušić, Božidar Jakac, Vlado Jakelić, Frederik Kahendra, Leo Kornbrust, Duck-Jun Kwak, Lojze Logar, Ueno Makoto, Miha Maleš, Pavel Medvešček, Antoni Miró, Tadashige Ono, Julian Pacheco, Ico Parisi, Darinka Pavletič-Lorenčak, Miodrag Mića Popović, Pino Poggi, Milan Ranković, Bruno Rinaldi, Walter Solón Romero, Isa Rosenberger, Ismail Saray, Ive Šubic, Marko Šuštaršič, Willy Thaler, Jože Tisnikar, Victor Vasarely, Hermann Walenta, Toon Wegner, Jindřich Wielgus, Stanislav Wojtowicz, Ossip Zadkine

Razstava Galerija za mir v tematsko središče postavlja zbirko in arhiv Koroške galerije likovnih umetnosti, ki sta nastala na podlagi mednarodnih razstav. Te so potekale pod okriljem Organizacije združenih narodov v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih preteklega stoletja. Osredotoča se na še vedno aktualna vprašanja, povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi in njenim pomenom nekoč in danes. To počne skozi izpostavljanje glavnih vsebinskih poudarkov, ki se oblikujejo v zbirki, in tudi skozi vzpostavljanje dialogov med deli iz zbirke in arhivskim gradivom ter sodobnimi ustvarjalci.

Osnovo za zbirko Koroške galerije likovnih umetnosti predstavljajo dela umetnikov, ki so predvsem v letih 1967 in 1975 sodelovali na mednarodnih razstavah. Mnogi med njimi so za uresničitev ideje o ustanovitvi Galerije za mir svoja dela podarili. Galerija za mir je bila zamišljena kot prostor, ki bo trajno zastopal ideje o miru, solidarnosti in humanizmu skozi umetnost. Štiri mednarodne razstave, ki so potekale v različnih časovnih razmikih, nam ponujajo možnost vpogleda v določen lokalni, nacionalni in celo mednarodni kontekst, v katerem so nastale. Pri natančnejšem proučevanju nam celo razkrijejo celotno paleto odnosov in povezav med posamezniki in umetniki, obenem pa razkrivajo tudi politična ozadja. Tako lahko skozi razstave, od katerih je prva potekala le dve leti pred burnim letom 1968, sledimo tudi nekemu duhu časa.