France Mihelič, 1907 Škofja Loka-1998 Ljubljana
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

Med 17. marcem in 30. aprilom 2000 si je v Umetnostni galeriji Maribor, Strossmayerjeva 6, mogoče ogledati retrospektivno razstavo del Franceta Miheliča, (1907 Škofja Loka-1998 Ljubljana), ki jo je pripravila ljubljanska Moderna galerija. Veliki fantast. poet in nadrealist je s svojim izvirnim, bogatim in raznovrstnim umetniškim opusom oplemenitil slovensko in evropsko ustvarjalnost 20. stoletja. V več kot šestih dejavnih desetletjih je svojo izpovedno moč uveljavil v slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, tapiseriji, in scenografiji. Za svoje delo je prejel trideset domačih in mednarodnih nagrad, med njimi tudi navišja slovenska priznanja, za dosežke na področju umetnosti, kot sta Jakopičeva in Prešernova nagrada, ki mu je bila podeljena kar trikrat.Na začetku svoje ustvarjalne poti se je posvečal slikanju socialno intonirane motivike kmečkega vsakdana, vezane na čas njegovega službovabja na Ptuju. Te slikarske realizacije ga uvrščajo med najpomembnejše avtorje barvnega realizma pri nas. Ptujsko obdobje (1936-1941) je Miheliču ponudilo tudi neposredno doživljanje kurentovanja. Slikovita kurentova maska je kasneje postala simbol, arhetip človekovega strahu pred neznanimi silami narave, izkrivljenostjo duševnih stanj in temnih strasti. Miheličev partizanski opus, ki obsega 600 ohranjenih risb in grafik, pomeni prelomnico njegovega likovnega zorenja. odseva razpoloženje srhljive baladnosti, prepletov liričnih in ekspresivno morbidnih prvin, ki se jim avtor ni nikdar več odpovedal. Do leta 1960 je dajal prednost risbi in grafiki. Grafični list Mrtvi kurent, Himere, Kronist, Goreči ptič in drugi, nastali med 1954 in 1955, predstavljajo enega izmed kvalitetnih vrhov Miheličeveha in slovenskega grafičnega snovanja. Splošni intonaciji obsodbe nasilja se pridruži ironični izraz, ki ponazarja umetnikovo razmišljanje o absurdnosti življenja. Kot protiutež moreči tematiki je malodane vzporedno nastajal cikel fantastično-poetičnih realizacij na temo Kresne noči. Leta 1967 sledi tem pomembnim grafičnim dosežkom niz esorezov spodobo Dafne, likom svetlobe, ki spremlja procesijo groze. Od sredine 60. let se je France Mihelič znova usmeril k slikarstvu. V olju in akrilu je nadfaljeval svojo pripoved o temeljni človeški resnici, o sklenjenem krogu rojevanja, bivanja in umiranja.