Ludvik Pandur: retrospektiva
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva ulica 6
27. november 2021 − 20. marec 2022

kustos: Jure Kirbiš

Velika retrospektivna razstava ponuja pregled neprekinjene ustvarjalne prakse slikarja Ludvika Pandurja od začetka sedemdesetih let do danes. Umetnikov obsežni opus bomo tokrat prvič celostno prikazali in ovrednotili v tako velikem obsegu.

»V mojem slikarstvu je vedno prisotna srhljivost; deluje v razponu od lepote do groteske; tista zarisana lepota, ki draži in provocira.« (Ludvik Pandur)

Slikarjevo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim. Pandur se z izjemno senzibilnostjo odziva na razpoloženjska stanja svoje okolice, od domačega Maribora do številnih potovanj. Navdih črpa iz skrivnostnosti mariborskega parka in izobilja mariborske tržnice, pokrajin razbeljene Kastilje in romantične južne Bavarske, londonskega Soha in newyorškega Manhattna. Je izjemen erudit, velik poznavalec kanona zahodne umetnosti, prvenstveno slikarstva, ob tem pa še mitologije in književnosti, poezije in glasbe, filma in fotografije.

Pandurjevo slikarstvo je prepojeno s citati, kjer sta poglavitna vira, h katerima se umetnik vedno znova vrača, Ovidove Metamorfoze in Percevalov mit o svetem gralu. V to večno preobrazbo in večno iskanje vstopajo, predvsem pod vplivom prostora in časa, trenutni izviri navdiha, od poezije Antonia Machada do filmov Michelangela Antonionija. Temu dajeta obliko od vsega začetka prepoznavni pandurjevska vertikala/figura in horizontala/krajina, skozi kateri se vleče likovna sled evropskega slikarstva od renesanse do danes.

»Buhteče baročno, sublimno trepetajoče, groteskno baconovsko, ekspresivno de kooningovsko. Tizian in Botticelli, Klimt in Schiele, Auerbach in Appel. Pastozna razbrazdana polja in lazurni lebdeči sfumato. Skozi vse te svetove v svoji skoraj vsakodnevni slikarski praksi že petdeset let potuje slikar Ludvik Pandur v iskanju svojega svetega grala, idealne forme lastnega izraza. Včasih, kot pravi sam, ima občutek, da se ji je že približal.« (Jure Kirbiš)

Ludvik Pandur (1947) se je rodil v Slovenj Gradcu v meščanski družini iz Lendave. V otroštvu so se z družino preselili v Maribor, kjer se je šolal do zaključka gimnazije. Slikarstvo mu je bilo pregovorno položeno v zibko, saj sta bila slikarja tudi očetov stric in oče Lajči Pandur. Namesto bolj predvidljive izbire ljubljanske akademije, kjer so poučevali očetovi zagrebški kolegi, se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Zagrebu, da bi se »vrnil k izviru«, saj je tam izobrazbo pridobil že oče. Po zaključku študija slikarstva se je v Zagrebu pridružil mojstrski delavnici slikarja Krsta Hegedušića. Po očetovi smrti leta 1973 se je vrnil v Maribor, kjer ob rednih prekinitvah s potovanji v tujino in kolonijah po Sloveniji do danes plodovito ustvarja v ateljeju na Maistrovi ulici. Od prve samostojne razstave v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž leta 1971 se je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini, od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 1980 je poročen z modno oblikovalko Boženo Pandur, umetniško nasledstvo pa je v rokah hčerke, plesalke Ane Pandur Predin.