Umor v galeriji… in 5 drugih zanimivosti o Umetnostni galeriji Maribor

1. Jackson Pollock v UGM
Leta 1961, 7 let po ustanovitvi galerije, je Umetnostna galerija Maribor gostila razstavo Sodobna ameriška umetnost. Del razstave so bila tudi platna znamenitega ameriškega slikarja Jacksona Pollocka. Potujoče razstave ameriške umetnosti so bile v tistem obdobju organizirane s strani ameriškega zunanjega ministrstva kot oblika kulturne propagande. Umetniško gibanje abstraktnega ekspresionizma – vodilni  predstavnik je bil prav Pollock – naj bi predstavljalo svobodomiselnost zahoda, v primerjavi s socialističnim realizmom Sovjetske zveze.

2. UGM najdlje od doma
Umetnostna galerija Maribor je pogosto ambasadorka slovenske umetnosti v tujini, od gostovanja mariborskih umetnikov v Eltham Palace v Greenwichu leta 1962, do predstavitve umetnika Jaše v slovenskem paviljonu na beneškem bienalu leta 2015. Najdlje do sedaj pa je UGM slovenske umetnike popeljala na Kitajsko. Leta 2016 so se skupaj s kitajskimi slikarji, ki so pred tem že gostovali v UGM, v Today Art Museum v Pekingu predstavili Slovenci Uršula Berlot, Samuel Grajfoner, Marjan Gumilar in Zmago Lenárdič. Razstavo je skupaj s prepoznavnim kitajskim kustosom Peng Fengom zasnovala Breda Kolar Sluga, direktorica UGM.

3. Rafael v UGM
Umetnostna galerija Maribor od svoje ustanovitve leta 1954 domuje v poslopju na Strossmayerjevi ulici, kjer se je pred tem, skozi stoletja, zamenjalo veliko različnih stanovalcev, od samostana do tovarne kavnih nadomestkov. En izmed lastnikov, baron Goedel-Lannoy, je v letih 1882 in 1883 dal poslikati strop v veliki dvorani palače. Osrednjo sliko stropne poslikave pa bi prepoznal celo sam papež! Gre namreč za kopijo Rafaelove freske Srečanje papeža Leona I. Velikega s hunskim kraljem Atilo v Vatikanu. Kopiranje znanih fresk je bila v tistem času pogosta praksa, le da je slikar fresko najbrž poznal le s črno-bele grafike, zaradi česar se sicer natančna kopija razlikuje v barvah.

4. Huda mravljica v UGM
Bila je huda mravljica… Vsi jo poznamo, mnogi pa ne vedo, da je avtor pesmi Huda mravljica Branko Rudolf, legendarni prvi direktor Umetnostne galerije Maribor. Prva znana objava pesmi sega v leto 1955, leto po ustanovitvi galerije, v zbirki pesmi za otroke Zamorček in ladjica, od takrat pa je bila pesem natisnjena v številnih zbirkah in samostojnih izdajah. Pesem je uglasbil skladatelj Marijan Vodopivec in leta 1971 so jo zaigrali v prizoru televizijske serije Erazem in potepuh. Od takrat jo poznajo prav vse generacije slovenskih otrok. Lani je huda mravljica tudi uradno postala maskota Umetnostne galerije Maribor, ob tej priložnosti pa ji je novo podobo nadal mariborski ilustrator in oblikovalec Nenad Cizl.

5. Umor v UGM
V začetku prihodnjega leta si bomo na malih zaslonih lahko ogledali novo kriminalno nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka, ki je posneta po zgodbah iz romanov mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja. En izmed inšpektorjevih primerov je umor, ki se zgodi prav v Umetnostni galeriji Maribor – in to na otvoritvi razstave; umorjen je umetnik, ki so mu priredili retrospektivno razstavo! Kriminalka Retrospektiva je bila leta 2009 nominirana za nagrado Kresnik, nagrado časopisne hiše Delo za najboljši roman leta. Danes je razprodana, že 1. decembra pa bodo pri mariborski Založbi Pivec v ponatisu izšli prvi trije primeri inšpektorja Vrenka; Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led.

6. Prvo delo v Zbirki UGM
Prvo delo v Zbirki UGM je bilo odkupljeno celih 32 let pred ustanovitvijo galerije. Kako to? Leta 1920 je v Mariboru začel delovati klub mariborskih umetnikov Grohar, kar velja za začetek organizirane likovne dejavnosti v mestu – letos praznujemo 100. obletnico. Ob klubu, katerega podpornik je bil tudi sam Rudolf Maister, se je kmalu pojavila še vizija o stalnem prostoru za razstavljanje takrat sodobne umetnosti. Tako je klub leta 1922 kupil majhno, a dragoceno sliko znamenitega slovenskega impresionista Ivana Groharja z motivom kapelice. Slika je nato v hrambi Pokrajinskega muzeja Maribor čakala na ustanovitev galerije leta 1954, kjer je kot prvo delo vpisana v inventarno knjigo UGM, ob več kot 7000 delih, ki danes sestavljajo Zbirko UGM.