Svetovljani / vodstvo po razstavi 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM
UGM, Strossmayerjeva 6
sobota, 11. september 2021, 11.00

vodi: Andreja Borin, kustosinja UGM

Vabljeni na vodstvo po razstavi 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM, ki vas bo popeljalo po izbranih likovnih delih slovenskih umetnikov in umetnic in po njihovih življenjskih zgodbah. Poudarek tokratnega vodstva bo na umetnikih, ki so študirali, ustvarjali in/ali živeli v tujini ter se tako ali drugače uveljavili v novem okolju.

Med svetovljani se bomo najprej posvetili Antonu Nowaku (1865 – 1932), ki je bil rojen v Mariboru, študiral je na Dunaju in se tam tudi ustalil. Bil je med ustanovnimi člani dunajske Secesije in nekaj časa tudi predsednik društva. Uveljavil se je predvsem kot krajinar in portretist, veliko je potoval po takratni Avstro-ogrski državi – od Dunaja, do Dalmacije, Češke in Dolomitov – in tudi širše. V Brnu je vodil svojo slikarsko šolo. Bil je izredno plodovit slikar (UGM hrani okrog sedemdeset njegovih slik oz študij) vendar je v Sloveniji le malo znan in strokovno še ni ovrednoten.

Naslednji izmed svetovljanov je Ivan Žabota (1878 – 1939), ki je rodil v revni kmečki družini in se s pomočjo mecena šolal najprej v Gradcu, nato pa še na Dunaju in v Pragi. Ustalil se je v Bratislavi in se uveljavil kot portretist in krajinar. Slovaki ga imajo za svojega in ga redno uvrščajo v svoje likovne preglede med obema vojnama. Narodna galerija v Bratislavi hrani več kot dvesto njegovih del.

Tudi Ante Trstenjak (1894 – 1970) je izšel iz revnega kmečkega okolja, vendar je uspel študirati v Gradcu, na Dunaju, v Zagrebu in Pragi, kjer se je ustalil in tam ustvarjal do leta 1950 – ko je moral Prago tudi zapustiti. Njegova življenjska pot je polna zasukov odseva nemiren čas Evrope 20. stoletja. Njegova dela hranijo muzejske oz. galerijske ustanove v Nemčiji, na Češkem in v Sloveniji.

Zoran Mušič (1909 – 2005) je slikar svetovnega formata, ki je v svojem zrelem obdobju živel med Benetkami in Parizom ter dosegel najvišja možna mednarodna priznanja. Umetnostna galerija hrani nekaj njegovih zgodnjih del iz obdobja, ko je bival v Mariboru, manjša razstava v UGM kabinetu pa osvetljuje prav to obdobje. 

Med umetniki in umetnicami, ki so ustvarjali v drugi polovici dvajsetega stoletja pa se bomo tokrat posvetili tistim, ki so jih navdihovali svetovni likovni tokovi kot so abstrakcija, informel, pop art, land art in drugi.

Udeležba na vodstvu je mogoča v skladu s PCT protokoli.