Spoznaj umetnika / Rene Maurin

Kdo si in s čim se ukvarjaš?
Sin, sosed, moški, prijatelj, belec, potnik, opazovalec, bratranec, someščan, sesalec, uporabnik in pešec. Obračam in gledam pod kamne.

Opiši svoje delo s tremi besedami / pridevniki.
Počasno, enostavno, potepuško.

Najboljši nasvet o svetu umetnosti, ki si ga prejel?
Običajno storim kar zmorem ne kar bi moral - nesvete pozabim kar sproti.

Umetniško delo / avtor / glasba / film, ki te je v zadnjem času navdušilo?
Med drugimi slikar Liu Xiaodong, film Three Identical Strangers, glasbnik Joep Beving.

Česa te je strah, ko ustvarjaš?
Elektrike, bolezni, klopov, trpljenja, nasilja, samote, ljudi, praznine, strahu, bogastva, kemije in smeti.

Brez katerega pripomočka za ustvarjanje ne bi mogel živeti?
Brez sčipalke za nohte bi bilo težko.

Kaj smatraš za največji uspeh v svoji umetniški karieri do zdaj?
Za en krat ničesar ne štejem za kak izstopajoč uspeh, pa vendar so tudi majhni grižljaji slastni.

Kako gledaš na pozitivno ali negativno kritiko tvojega dela?
Kritično.

Poimenuj enega umetnika, za katero bi rad, da te z njim primerjajo.
Prav želim si nobene. Zanimiv pa se mi zdi skrajno ambivalenten občutek, ko kdo pravilno opazi kak dejanski vpliv.

Kako je pandemija zaznamovala tvoje delo?
Vplivov na ustvarjanje še ne opažam. Mi pa je omogočila, prej skoraj nepojmljivo, možnost pedagoškega dela.

Štafetno vprašanje umetnice Tanje Lažetić
Katera beseda ti prva pade na misel?
Dvom.

Rene Maurin (1971) je slovenski avtor, ki ga zaznamuje nezvestoba do medijev ter prehajanje med filmskim, gledališkim, zadnje čase pa tudi fotografskim izražanjem. Je avtor mnogih dokumentarnih filmov kot sta Videl sem Elvisa (1999) in Življenje od znotraj (2000), in igranega filma Svetlo črna (2014), za katerega je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Kot je za režiserje običajno, se vdaja tudi razvadi pisanja in objavlja svoja besedila v raznih domačih in tujih publikacijah.