Preskoči na vsebino

Spoznaj umetnika / Boris Beja

Kdo si in s čim se ukvarjaš?
Starša sta mi dala ime Boris, dedki pa priimek Beja. Doštudiral sem na Naravoslovno tehniški fakulteti in na Akademiji za likovno umetnost. Vse od študija prevajam impulze in informacije v zamrznjene forme, v prenovljene oblike in pripovedi. Ti "odvodi" največkrat rezultirajo v obliki instalacij ali v drugem mediju, ki se v tistem momentu zdi najbolj učinkovit v sodelovanju z vsebino in je tudi ekonomično izvedljiv. Zaživi in obstoji pa v razstaviščih in galerijah. Ti prevodi so hkrati prisotni tudi pri delu s slušatelji Javnega zavoda Pionirski dom, v katerem lastna izkustva prevajam starejšim in malo manj starejšim ljubiteljem vizualne umetnosti.

Opiši svoje delo s tremi besedami / pridevniki.
Frozen pople, frozen nature, frozen music.

Najboljši nasvet o svetu umetnosti, ki si ga prejel?
Vsak dan naredi vsaj nekaj za kiparstvo. Pa če tudi prebereš samo tekst o umetnosti. Potrebno se je premikati naprej.

Umetniško delo / avtor / glasba / film, ki te je v zadnjem času navdušilo?
Elbphilharmonie biroja Herzog in de Meuron v Hamburgu, ki sem jo obiskal februarja. In "navdihuje" me Partizan, spomenik talcem Ivana Štreklja, ki me vsak večer pozdravi v Tivoliju na poti na Rožnik. 

Česa te je strah, ko ustvarjaš?
Strah poje dušo! In se ga v zadnjih letih poizkušam izogibati. Morda je prisoten dvojni, prvi eksistencialni v obliki plačevanja računov in drugi, koliko časa in kje bodo priložnosti za prevode in realizacije lastnega umetniškega dela. Bolj kot strah je prisotna radovednost in preverjanje v realnosti forme, ki sem jih prej mislil in razmišljal v glavi.

Brez katerega pripomočka za ustvarjanje ne bi mogel živeti?
V zadnjih letih brez balkona na Vrtači, kjer mislim svojo umetniško prakso. In brez očeta, ki mi s svojimi izkušnjami in rokami zadnja leta pomaga pri gradnji umetniških konstrukciji. 

Kaj smatraš za največji uspeh v svoji umetniški karieri do zdaj?
Vsak realiziran projekt se zdi lahko uspeh.

Kako gledaš na pozitivno ali negativno kritiko svojega ustvarjanja?
Ali kritika sploh je? Večinoma gre za trepljanje po ramenih, ki lahko vzbujajo dvome, a v njih poizkušam najti oporne točke za nadgrajevanje lastne prakse. Komentarji pa večinoma obvisijo v zraku in v produkciji novega lahko zbledijo v pozabo.

Poimenuj enega umetnika, za katerega bi rad, da te z njim primerjajo.
Težko bi imenoval zgolj enega avtorja. Pravzaprav nimam "guruja", ki bi mu zvesto sledil in se v produkciji naslanjal nanj.

Kaj pripravljaš v samoosamitvi?
V samoosamitvi sem omejen z materialom, zato sem se lotil dveh nalog. Prvo, z repetitivnim izrezovanjem napisa fresh pain, delam za razstavo v Belgiji. Repeticija je stalnica v moji praksi in se je sedaj v obilici časa realizirala v nekaj deset metrov tipografskega perforiranega vzorca. Drugi del sem posvetil delu za razstavo v vaši instituciji, kjer sem lastno izkustvo baletnih vaj prevedel v nov format, ki se bo v Studio UGM predstavil v obliki prostorske video instalacije. Sprva je bil balet rekreacija, nekaj kar se zdi v odraslih letih nenavadna obveznost. Kasneje pa sem v programu baletne šole Pirueta v razredu Balet za dame začel misliti balet popolnoma na novo, spoznaval sem lastno anatomijo, klasične korake in forme baleta, držo telesa, itd. Del tega predstavlja video format, v katerem z učiteljico ponavljava učno uro baleta. Hkrati mi je to realno izkustvo ponudilo povsem novo branje tega odrskega formata v teatru, kar je super nadgradnja rekreacije.

Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika leta 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel nekaj nagrad in nominacij, med njimi je leta 2012 prejel Študentsko Prešernovo nagrado za kiparstvo (ALUO). V istem letu pa je bil tudi prejemnik Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Baja je tudi kritik in kustos. V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor, v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2010 do 2013 je redno objavljal prispevke s področja vizualne kulture na portalu Planet Siol.net. Med 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Od leta 2014 do 2017 je bil pomočnik umetniškega vodje Galerije Škuc. S Pionirskim domom redno sodeluje od leta 2015. Umetnik živi in dela v Ljubljani.