Spoznaj umetnico / Tanja Lažetić

Kdo si in s čim se ukvarjaš?
Umetnica sem.

Opiši svoje delo s tremi besedami / pridevniki.
Ljubezen, strah, obsedenost.

Najboljši nasvet o svetu umetnosti, ki si ga prejela?
Ustvarjanje umetnosti je poklic. Predvsem pa, ustvarjanje umetnosti ni čakanje na inspiracije, temveč delo. To sem večkrat slišala in je kar zguncano, ampak nekaj še bolj pomembnega bi lahko bil ta »najboljši nasvet«. Bil je nasvet izvrstnega, žal pokojnega galerista, v nekem precej bežnem srečanju. Poenostavljeno bi to lahko razložila tako: umetnost je sistem in ustvariti kvalitetno umetniško delo pomeni, da je to delo mogoče uvrstiti v širši sistem.

Umetniško delo / avtor / glasba / film, ki te je v zadnjem času navdušilo?
Že nekaj časa vsak večer pogledam en film. Včasih sem veliko brala, sedaj gledam filme. Zadnji mesec pregledujem stare italijanske filme, pred tem sem kronološko pregledovala filme Akire Kurosava. Težko izberem samo en njegov film, ker se mi v misli pogosto vračajo prizori iz njegovih različnih filmov. Tako se zadnje čase večkrat spomnim na izjemno počasno sceno bitke iz filma Kagemusha (Bojevnikova senca) in polje umirajočih vojakov in konj. Scena se zdi neskončno dolga in boleča. Mogoče je to povezano z mračnimi časi, ki jih sedaj živimo.

Česa te je strah, ko ustvarjaš?
Strah pride kasneje.

Brez katerega pripomočka za ustvarjanje ne bi mogla živeti?
Brez ljudi, ki bi to videli. Ampak nisem odgovorila pravilno, a ne?

Kaj smatraš za največji uspeh v svoji umetniški karieri do zdaj?
Najprej pomislim na najbolj nenavaden dogodek. Zgodil se je, ko sem bila  na umetniški rezidenci v Šanghaju in v slučajnem pogovoru izvedela za razpis za Nanjing Art Festival. Pol ure do polnoči je bilo in imela sem pol ure časa, da izpolnim razpis. Bila sem izbrana in dobila sem nagrado 10.000 dolarjev. To je bil najbolj »nerealen« dogodek v moji karieri. Največji uspeh pa bi zagotovo lahko bil to, da se je ena od mojih knjig znašla v zgodovinskem pregledu založbe Phaidon, The Photobook: A History.

Kako gledaš na pozitivno ali negativno kritiko tvojega dela?
Misliti mi dajo samo kritike ljudi, ki jih spoštujem.

Poimenuj eno umetnico, za katero bi rada, da te z njo primerjajo.
Samo z najboljšimi! Se mi pa zdi, da sem naredila več napak v svojem življenju, da bi do tega res lahko prišla. Recimo, nisem se rodila kot moški, nisem izbrala pravilnega študij, nisem odšla v tujino… Ampak, če bi vseeno izbrala eno osebo, potem bi se želela primerjati z Méret Oppenheim. Švicarska umetnica iz zelo premožne židovske družine, ki jo danes poznamo po kosmati šalici za čaj, krožničku in žlički, je pred drugo svetovno vojno živela v Parizu in bila del takratne zelo žive umetniške scene. Ker se je zaradi vojne morala iz metropole vrniti v provincialno Švico, so jo tam poznali kot »tisto umetnico, ki se je fotografirala gola«. Več let je bila psihično na dnu, vendar je vseeno ustvarila kopico izvrstnih umetniških del.
In zakaj bi si želela primerjati z njo? Zato ker jo smrad province ni zadušil.

Kako je pandemija zaznamovala tvoje delo?
Bolj kot mi je sedaj sploh jasno.

Tanja Lažetić (r. 1967) je leta 1994 zaključila študij arhitekture v Ljubljani. Področja njenega delovanja so fotografija, video, performans, keramika in knjiga umetnika. Razstavljala je med drugim v Moderni galeriji (kjer je na trienalu U3 sodelovala že štirikrat), v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (od tega enkrat na Grafičnem bienalu), v Mestni galeriji, v Cankarjevem domu, v Galeriji P74 in v Galeriji Škuc v Ljubljani, v Neuer Berliner Kunstvereinu v Berlinu, v Real Academii de Bellas Artes de San Fernando v Madridu, v Muzeju Brandhorst v Münchnu, v Art Gallery v Prištini, v Galeriji PM in Klovičevim dvorima v Zagrebu, v Muzeju 25. maj v Beogradu, na bienalu Brighton Photo v Veliki Britaniji, na Festival der Regionen v Avstriji in v Gagosian Gallery v Parizu, Beverly Hillsu in New Yorku. Leta 2015 je prejela bronasto nagrado na festivalu v Nanjingu na Kitajskem in tretjo nagrado na mednarodnem keramičnem trienalu UNICUM v Ljubljani, leta 2016 pa Jakopičevo priznanje. V zadnjih desetih letih je Lažetić objavila več kot dvajset umetniških knjig. Njena knjiga Whore je bila vključena v publikacijo The Photobook: A History, Volume III, ki je v založbi Phaidon izšla leta 2014. Njene knjige so vključene tudi v zbirki MoMA Artists’ Books Collection in Tate Collection of Artists’ Books. Živi in dela v Ljubljani. Tanjo Lažetić zastopa Galerija Fotografija.