Pogovor z umetnikoma Vadimom Fiškinom in Miranom Moharjem (Irwin)
Slavija No 11, Ulica Vita Kraigherja, Maribor
četrtek, 21. februar 2013, ob 18.00
sodelujejo: Vadim Fiškin, Miran Mohar (Irwin) in Simona Vidmar

Vadim Fiškin in skupina Irwin so enih bolj vznemirljivih sodobnih avtorjev v Sloveniji. S svojimi posegi na eni strani v politično polje in na drugi strani na tehnološko področje odpirajo aktualna in vedno zanimiva vprašanja pomena umetnosti danes. Fiškin in Mohar bosta v pogovoru z višjo kustosinjo UGM Simono Vidmar predstavila svoje delo oz. delo umetniške skupine Irwin ter spregovorila o glavnih idejah njunega dela. 

Miran Mohar (1958, Novo mesto) je likovni umetnik, grafični oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin (1983, ostali člani so Dušan Mandič, Andrej Savski, Roman Uranjek and Borut Vogelnik) ter soustanovitelj Neue Slowenische Kunst (1984), ki se je 1991 preimenovala v NSK Država v času. Je soustanovitelj Gledališča sester Scipion Nasice (soavtor in scenograf predstave Krst pod Triglavom, 1986) in oblikovalske skupine Novi kolektivizem (soavtor Plakata za Dan mladosti, 1987). Kot član skupine Irwin, katere osnovni načeli sta kolektivno delo in retroavantgarda (eklektična raba podobja, ki jih ponujata tradicija likovne umetnosti in tradicija popularnih ter političnih podob), je soavtor serije slik Was ist Kunst (1985–2007), Retroavantgarda (1994), Ikone (1995–2006) in Retroprincip (2003). Že v 1980-ih je bila za projekte Irwin značilna obravnava razmerja med umetnostjo, politiko in ideologijo, od začetka 1990-ih let so razvili vrsto projektov, ki se osredotočajo na dialog med Vzhodom in Zahodom ter vprašanje vzhodnoevropske identitete in zgodovine umetnosti (Kapital, 1990; NSK ambasada Moskva, 1992; Transnacionala, 1996; East Art Map, 2000–06).

Vadim Fiškin (1965, Penza, ZSSR) je leta 1986 diplomiral na Moskovskem inštitutu za arhitekturo in do leta 1996 živel v Moskvi. Zdaj živi in dela v Ljubljani. V svojem delu raziskuje odnose med znanostjo, željami in domišljijo, med metafiziko in pragmatizmom ter med umetnim in resničnim. Pri tem odkriva subtilne povezave, ki v gledalcih vzbujajo radovednost, ne da bi jim dali dokončen odgovor o pomenu. Mnoga Fiškinova dela, ki obravnavajo teme, kot so geografija, čas, svetloba, aeronavtika in meteorologija, preveva njegov značilni smisel za humor. Svoja dela je predstavil na številnih razstavah, med drugim trikrat na Beneškem bienalu (1995, 2003, 2005), na 1. bienalu v Valencii, Manifesti 1 v Rotterdamu, 3. istanbulskem bienalu, 8. baltskem trienalu v Vilni, v Secession na Dunaju, Galerie Nationale du Jeu de Paume v Parizu, Moderni galeriji v Ljubljani, Galeriji Gregor Podnar v Ljubljani, Galeriji Škuc v Ljubljani, Contemporary Art Center v Moskvi, XL Gallery v Moskvi, Galerie für Zeitgenössische Kunst v Leipzigu, Martin-Gropius-Bau v Berlinu, Künstlerhaus Bethanien v Berlinu, Palazzo dell Ragione v Milanu, Isabella Stewart Gardner Museum v Bostonu in Drawing Center v New Yorku.

VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!