Otvoritveno vodstvo / Vlasta Zorko – retrospektiva
Vlasta Zorko – retrospektiva
UGM, Strossmayerjeva 6
sobota, 31. marec 2018, 11.00
vodi: Breda Kolar Sluga, kustosinja razstave
Prva velika pregledna razstava mariborske kiparke Vlaste Zorko želi ovrednotiti in predvsem ohraniti umetničin izjemen opus, hkrati pa odpira mnoga danes aktualna vprašanja, med drugim status ženske v današnji družbi. Vlasta Zorko je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno bi jo lahko šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je med redkimi profesionalno izobraženimi bila prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov vtisnila na mnoge načine. Bila je profesorica na različnih šolah, aktivno je sodelovala v odborih ter usmerjala kulturno življenje v mestu. Najbolj viden je njen kiparski prispevek v javnem prostoru, saj podpisuje največ realizacij v mestu. Po drugi plati pa ji je uspelo z malimi plastikami, ki so običajno zaznamovale posebne in intimne trenutke lastnic in lastnikov, zapolniti tudi morda manj vidne, a bolj čustveno prežete prostore.
Kljub temu, da kiparko v mestu dobro poznamo, celovite predstavitve njenega opusa še ni bilo. Tako obsežen opus − več kot 50 realizacij v javnem prostoru (od tega 35 v Mariboru), vsaj 110 portretov ter več kot 1000 malih plastik −, ki je nepretrgoma nastajal več kot šest desetletij, je zelo težko predstaviti, zato upamo, da bomo tako z razstavo kot s katalogom vsaj za začetek orisali njegove značilnosti in ponudili nekaj iztočnic za nadaljnja raziskovanja. Med fenomeni naj takoj izpostavimo dva: kiparki je uspel prodor v javni, pretežno moškim naklonjen prostor, hkrati pa se je umaknila v svoj prostor, kjer je vseh šest desetletij posvetila izključno enemu motivu − upodobitvi žensk, kar je redko ne le v našem, temveč tudi svetovnem prostoru.
Vlasta Zorko (r. 1934, Maribor) je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno bi jo lahko šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi profesionalno izobraženimi prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila. Njen prvi stik z umetnostjo sega v zgodnja petdeseta, ko je obiskovala gimnazijski likovni krožek, ki ga je vodil profesor Gabrijel Kolbič. Nato se je odločila za študij kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1959 na Katedri za kiparstvo diplomirala pri prof. Zdenku Kalinu. Istega leta je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov, pododbora Maribor in profesorica likovne vzgoje na OŠ Angela Besednjaka. V šestdesetih je poučevala na današnji II. gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Med leti 1958 in 1983 je bila poročena s kiparjem Slavkom Tihcem, s katerim imata sina Tomaža. Od leta 1972 deluje kot svobodna umetnica. Je prejemnica imenitnih štipendij, z lanskim letom pa tudi dobitnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.
kustosinja razstave: Breda Kolar Sluga
VABLJENI!
