Preskoči na vsebino

Ulica
UGM Kabinet, Strossmayerjeva 6
8. september 2018 – 20. januar 2019
otvoritev: sobota, 8. september 2018, 11.00
kustos: Jure Kirbiš

Tokratni izbor del iz Zbirke UGM v ospredje postavlja ulico, natančneje mariborske ulice, kot so jih skozi preteklo stoletje v različnih medijih ujeli v Mariboru živeči umetniki. Dela nas popeljejo skozi zgodovino Maribora in hkrati čez raznolike likovne pristope upodabljanja ulice in mesta, od dramatičnih pogledov in idealiziranih meščanskih tradicij, prek grobega fotografskega realizma, do angažiranih novih medijev. V kronološkem zaporedju so izpostavljeni štirje poudarki.

Franjo Stiplovšek je v dvajsetih letih v grafični tehniki lesoreza upodobil predindustrijski Maribor, ulice starega mesta, prehode med Glavnim trgom in Dravo. Navpični format poudarja ožino ulic, lesorez pa v ekspresionistični maniri omogoča ostro razdelitev slikovnega polja na kontrastne črne in bele ploskve. Kljub ekspresionističnemu pridihu pa ne bi mogli reči, da avtor v upodobitvi ulice opozarja na pretečo nevarnost ali duševno razrvanost, marveč v motivu prepoznava predvsem dramatično romantičnost ulic, ki so jih počasi oblikovala stoletja.
Slikar Zoran Mušič se je v Mariboru umetniško udejstvoval v letih pred II. svetovno vojno, po zaključku študija v Zagrebu, od koder je v Maribor prinesel pariške slikarske prvine, značilne za zagrebško šolo tistega časa. Iz dvignjenega pogleda je v mestu upodabljal trge in ulice, ki jih preveva meščansko vzdušje poznih tridesetih let. Mušičeve ulice odlikuje mojstrska poteza v srebrnkasto modrikastih tonih, ki že na začetku umetnikove poti izkazuje izjemnega slikarja. S slikanjem na prostem je Mušič ulico zaznamoval tudi z lastno prisotnostjo in se v mestu uveljavil kot zanimiva slikarska osebnost.
V zgodnjih sedemdesetih so se na ulico podali mariborski fotografi, ki so izhajali iz mariborskega fotokluba in se za kratek čas zbrali v formaciji Mariborskega kroga. V črno-belih fotografijah srednjega formata, največkrat kaširanih na iverne plošče, so pogosto upodabljali ulico. Vsebinsko je bil center njihovega zanimanja predmestje, ki je kot gola realnost oluščena vsega odvečnega, ter obrobni prizori vsakdana. Značilen je bil sodoben pristop k fotografiji, ki ne posreduje lepih trenutkov, temveč terja gledalčev razmislek. Poenoteni v temni tonaliteti so fotografi upodabljali trdo realnost življenja v enem izmed takrat najbolj industrializiranih jugoslovanskih mest.
Videastka Nika Autor se v videu, ki apropriira formo obzorniškega filma, ozira na obdobje zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, ko je bil Maribor priča velikim političnim spremembam in razkroju industrije kot gonilni sili gospodarstva. Ulica je tukaj upodobljena kot prostor uporništva in protesta, ki Maribor zaznamujeta vse do današnjega časa.

Kabinet UGM
Izbor del iz Zbirke UGM

Kabinet čudes, Kunstkabinett, Wunderkammer so besede, ki označujejo prostor strastnega, a sistematičnega zbirateljstva. Kabinet je prostor, napol zaseben, napol javen, ki služi samotni kontemplaciji ali druženju v krogu somišljenikov. Z naborom dragocenosti odpira vrata v svet poetičnega razumevanja sveta, ki nas obdaja. Igra kompozicij in preudarna izbira predmetov ustvarjata zgodbe nekega časa, pomenov in strasti do znanja. V kabinet se pride napajat domišljija.
V Zbirki UGM hranimo več kot 5.000 umetniških del vseh zvrsti vizualne umetnosti, ki predstavljajo vrhunce slovenske likovne umetnosti. V zbirki so zastopani najpomembnejši avtorji moderne in sodobne umetnosti, predvsem z območja Štajerske, Koroške in Prekmurja. Časovno se dela v zbirki razvrščajo od konca 19. stoletja do danes. Od leta 1999 v UGM vodimo prvo zbirko video umetnosti v Sloveniji. S sistematičnim zbiranjem najpomembnejših del vidnih slovenskih videastov UGM ustvarja zbirko, ki postaja referenčna v domačem in mednarodnem prostoru in se tako uvršča v skupino najdejavnejših mednarodnih akterjev tega področja. Fotografsko zbirko smo v letu 2009 obogatili s 140 fotografijami Mariborskega kroga − mariborske avantgardne skupine fotografov iz 70. let − ter z donacijo več kot 900 fotografij mariborskega fotografa Janka Andreja Jelnikarja. Leta 2015 je UGM s pomočjo Ministrstva za kulturo pridobilo 100 del Ivana Dvoršaka, preostala zapuščina je bila podarjena. Leta 2017 je Stojan Kerbler UGM podaril 100 lastnih izvrstnih črnobelih fotografij, kaširanih na iverne plošče, med njimi tudi znani seriji Koline in Haloški ciklus. Leta 2017 je Ministrstvo za kulturo podprlo pridobitev 100 fotografij Zore Plešnar, fotografinja pa je preostali del opusa brez negativov podarila.
Zaradi prostorske stiske dela iz Zbirke UGM niso stalno na ogled v večjem, preglednem obsegu. Medtem ko se v UGM borimo za boljše pogoje dela, UGM Kabinet s periodičnimi izbori del iz Zbirke UGM tako obiskovalcem ponuja možnost spoznavanja z zbirko. Zbirka UGM si zasluži stalno postavitev, ki bo realizirala svoj potencial izhodiščne točke za izobraževanje, raziskovanje, navdih, druženje in opolnomočenje.

VABLJENI!