Naša in vaša zbirka umetnosti
Prepoznavni Mariborčani na razstavi 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM

Zbirka Umetnostne galerije Maribor pripada Mariborčanom – zato smo na obisk povabili prepoznavne Mariborčane, da med več kot stotimi deli na razstavi 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM izberejo svoje najljubše umetnine. Razstava je sprehod skozi slovensko umetnost 20. stoletja, nekdo pa jo je opisal kot speed dating z najpomembnejšimi slovenskimi umetniki in umetnicami, saj vsako delo na razstavi predstavlja po enega avtorja ali avtorico.

Tako so nas na hitrem zmenku v galeriji v preteklih tednih obiskali glasbeni dvojec Zala Kralj in Gašper Šantl, oblikovalka in ilustratorka Alja Horvat s fantom, samostojni podjetnik in gostinec Ivan Mesarič, igralec Viktor Hrvatin Meglič s soprogom, mariborski župan Saša Arsenovič z družino, glasbenica in pevka Taja Božič ter ultra trail tekač in knjižničar Robert Kereži s soprogo.

Zala Kralj je izpostavila sliko Jurija Šubica, ki je – naslikana okoli 1883 – med najstarejšimi deli na razstavi: »Slika Žitno polje me spominja na moje najljubše vreme, ko pred ali po nevihti temno modro nebo kontrira pokrajini, odeti v zlato svetlobo. Živo rdeče cvetlice mi dajejo občutek, da sem trenutek, ujet v sliki, doživela sama.«

Gašperja Šantla je najbolj pritegnila serija bronastih glav kiparja Milana Vojska, nastalih v letih 1954/55: »Demagog se mi zdi zabavno delo, ki super odraža hipokrizijo trenutnega časa.«

Alja Horvat je doživetje Rdečega kontejnerja kiparja Slavka Tihca iz leta 1978 opisala tako: »Ob pogledu na Tihčevo delo se spomnim na to, kako večplastni smo ljudje. Všeč mi je, da delo postane celota komaj ob gibanju gledalca.«

Ivan Mesarič je na razstavi izbral soimenjaka: »Franca Mesariča sem izbral, ker je bil iz Murske Sobote in je Prekmurec, kot jaz.« V motivu slike Odsev v oknu iz leta 1974 je najbrž prepoznal domač prizor.

Viktorja Hrvatina Megliča je najbolj navdušila igra luči na črni Sliki Sandija Červeka iz leta 2005, enega od letošnjih prejemnikov nagrade Prešernovega sklada. Izkušnja slike v živo je – kakor odrska umetnost – neponovljiva, neposnemljiva.

Sašo Arsenoviča je prepričal pločevinast Prt kiparke Metke Kavčič iz leta 2003, ene od letošnjih prejemnic Glazerjeve listine: »Miza kot priložnost za gurmansko uživanje, družinsko druženje, pogovor, kreativnost, dogovore. Železo kot simbol trdnosti in moči prejšnje priložnosti. Čipka kot simbol ljubezni do lepega, znanja in velikega časovnega truda, ki je potreben za vsako priložnost. Lebdenje v prostoru sicer vabi, a vnaprej sporoča, da je miza tudi nežna in subtilna, tako kot vsaka priložnost.«

Tajo Božič je očaral Portret žene slikarja Anteja Trstenjaka, naslikan okoli leta 1928: »Od nekdaj so mi bili všeč realistični portreti, moj navdih pa so bile, in ostajajo, samozavestne ženske, ki si upajo živeti življenje v polnosti. Delo, ki sem ga izbrala kot meni najljubše, združuje vse to.«

Robert Kereži se je poglobil v večmedijsko instalacijo Zmaga Lenárdiča iz leta 1994 z enigmatičnim naslovom 2 x 2,98280 kW: »Med razstavljenimi deli me je posebej nagovoril fragment iz sicer obsežne instalacije Zmaga Lenárdiča – slika črnega konja, ki mu v očeh odsevata agonija in strah. Njegovo presekano, trzajoče telo, ki mu iz galopirajočega drobovja brizga temno rdeča kri ter škropi po nas – pasivnih opazovalcih. Morda pa nas je umetnik hotel zgolj popeljati v njegovo divjo notranjost, ki se v prepletu rdeče in črne zliva na sosednji sliki? Pod njo pa rep iz prave konjske žime, nekaj, kar je bilo nekoč živo. Kot mi, preden smo v zameno za eksistenčni minimum pristali na obročno umiranje na obroke znotraj enoumnega družbenega sistema. Ne, takšna umetnost te res more pusti ravnodušnega. Sploh, če se na zid ob njej projicira delček iz enega najuspešnejših filmskih spektaklov v zgodovini in še ene krvave zgodbe – tokrat judovskega princa po imenu Juda Ben-Hur. Skupaj s slikama instalacija tako pokaže človekovo željo po zmožnosti nadziranja in krotenja. Kar nam daje občutek, da imamo pod nadzorom vse, tudi svoje življenje. Pa je res tako? Konec filmskega epa daje upanje – zgodi se čudež. Morda pa je dovolj čudežno že to, da sploh smo.«

Razstava 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM je zaradi vmesnega zapiranja podaljšana do konca oktobra. Obiščite jo za ceno dveh kav in se, kot naši znani obiskovalci, tudi sami označite na veliki pobarvanki v avli UGM. Na njej je 10.000 obrisov, ki predstavljajo okvirno 10 % prebivalcev našega mesta, kar je po nekaterih študijah kritična masa, ki v danem prostoru obiskuje kulturne prireditve, muzeje in galerije. Z vašim obiskom boste tako potrdili pomen naše in vaše zbirke!

Umetnostna galerija Maribor je odprta vsak dan od torka do nedelje med 10.00 in 18.00. Program spremljajte na www.ugm.si in na družabnih omrežjih. Vabljeni!