Made in Maribor II
Made in Maribor II
Gallery of “American Corner”, Novi Sad, Kej žrtava racije 2b
4 – 25. avgust 2022
otvoritev: četrtek, 4. avgust 2022, 20.00
kustosinji: Breda Kolar Sluga in Maja Erdeljanin
koordinatorka projekta: Aleksandra Saška Gruden
govorniki na otvoritvi: vodja sektorja za kulturo na MOM Nina Kirbiš, kustosinja projekta Breda Kolar Sluga, programska direktorica EPK Novi Sad Sara Vuletić in urednica likovnega likovnega programa KCNS Maja Erdeljanin
Umetnostna galerije Maribor s svojim projektom, modularni razstavi Made in Maribor II gostuje v Novem Sadu, letošnji Evropski prestolnici kulture. 48 umetniškim kockam, ki jih je ustvarilo več kot 50 »mariborskih« umetnic in umetnikov in so bile premierno predstavljene letos spomladi v UGM Studiu se bo v Novem Sadu pridružilo še 16 novosadskih umetnikov in umetnic različnih generacij. Partner projekta, Kulturni centar Novog Sada je mednarodno sodelovanje oblikoval v okviru svojega znamenitega projekta Art links.
umetniki iz Maribora: Saša Bezjak, Natalija Juhart Brglez, Matija Brumen, Nenad Cizl, Dragica Čadež, Ksenija Čerče, Bogdan Čobal, Andrej Brumen Čop, Natalija R. Črnčec, Irena Čuk, Marjan Drev, Peter Ferlan, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Nataša Grandovec, Stojan Grauf, Aleksandra Saška Gruden, Andreja Japelj, Marko Japelj, Metka Kavčič, Mateja Katrašnik in Polona Lipičnik, Jasna Kozar, Anka Krašna, Teja Kovač Lozar, Polona Maher, Katja Majer, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt, Manica K. Musil in Karolina Babič, OR poiesis (alias Petra Kapš), Samo Pajek, Marko Pak, Ludvik Pandur, Ana Pečar, Polona Petek, Vojko Pogačar, Polona Poklukar, Borut Popenko, Oto Rimele, Janez Rotman, Toni Soprano Meneglejte, Lucija Stramec, Dorijan Šiško, Jože Šubic, Simona Šuc, Nina Šulin, Matjaž Wenzel + Borut Wenzel, Vlasta Zorko.
umetniki iz Novega Sada: Đorđe Beara, Mirjana Blagojev, Saša Dobrić, Jelena Đurić, Gojko Dutina, Dušan Vuletić, Biljana Jevtić, Stefan Kovačić, Lidija Krnjajić, Đorđe Marković, Bojan Novaković, Mila Pejić, Marijeta Sidovski, Duško Stojanović, Danilo Vuksanović, Vera Zarić.
Projekt Made in Maribor je eksperimentalna akcija, ki meri vitalnost ustvarjalnega prostora. Tokrat so umetnice in umetniki prejeli predpripravljeno prostorsko podlago − leseni kubus v velikosti 25 x 25 x 25 cm, ter vabilo, da ga »uporabijo« za osebni odziv na občutenje prostora v najširšem možnem kontekstu. Izziv je bil že v začetku omejujoč, saj je kocka definirano, pogosto togo in samozadostno razumljeno telo. Dodatno mejo je začrtala še prostornina kubusa, saj se je umetnik/ca lahko širil/a po prostoru zgolj toliko, koliko »po-/dodatkov« je bilo mogoče shraniti v notranjost kubusa. Izhodiščno navodilo je tudi predvidevalo, da kubus mora ostati kubus, kljub obdelavi oziroma predelavi zunanjih in notranjih stranic. A kreativnost ne pozna meja. Sodelujoči/e so več kot dokazali/e, da lahko premaga še tako zahtevne situacije.
Kako se je vse skupaj začelo?
Ko smo dve leti po prvi ediciji Made in Maribor, leta 2018, premišljevali o nadaljevanju projekta, je kolegica Simona Šuc iniciirala idejo o sestavljivem in mobilnem modulu. Skupaj s Tejo Kovač Lozar smo snovali izvedbo tako dolgo, dokler se ni izrisala optimalno izvedljiva kocka z dvema odpirajočima se stranicama. Navdihe smo iskali pri mnogih, od kiparja Slavka Tihca in njegovih znamenitih kontejnerjev iz sedemdestih do Herberta Diestla in njegovega Muzeja predalov (Das Schubladenmuseum). Nato nas je presenetila epidemija in projekt je miroval vse do poznega poletja 2021, ko se je zazdelo smiselno – ali celo nujno – nadaljevati. Ideja o mobilnosti je stopila v ozadje, ideja o skupnem in individualnem ter omejitvah in svobodi pa je zaradi izkušnje zadnjih dveh let pridobila še močnejši in jasnejši pomen.
Umetnost ponovno povezuje. S pomočjo mednarodne umetniške izmenjave, novosadskega Art linksa in stika s slovenskimi umetniki, ki ga je ta vzpostavil leta 2019 in leta 2021, je bil ustvarjen novi člen v verigi med umetniškima scenama dveh držav, dvema mestoma, Mariborom in Novim Sadom, dvema evropskima prestolnicama kulture (2012 in 2022), med katerima se razprostira 500 kilometrov in 10 let. Prostorsko in časovno razdaljo in tudi dve likovni/vizualni sceni tokrat povezuje mariborski projekt Made in Maribor.
Nadaljevanje projekta v novosadskih ateljejih
Marca 2022 je v Novi Sad prišlo šestnajst mariborskih kock in hitro so se razdelile umetnikom in umetnicam, in sicer po enakem principu, po katerem so tudi prvotne mariborske kocke našle svoje avtorje. Kustosinja in takratna direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga je namreč projekt začela tako, da je povabila šestnajst umetnic, s katerimi je že večkrat sodelovala in so s svojim delom pustile v mestu jasno sled. Ideja je bila, da vsaka od njih povabi eno umetnico/umetnika po svojem izboru, nekoga, ki jo dopolnjuje, navdihuje ali s svojim delom nadaljuje njeno delo, pri tem pa prav tako pomembno prispeva k ustvarjanju splošne kreativne podobe mesta.
Kako se lahko nadaljuje?
Večina kock ponuja več kot le eno izhodišče. Seveda se razume, da jih beremo večplastno. Še bolj pa različne plasti tukaj povezujemo v kontekstu celote. Po prostoru se razpirajo ena drugi, se podpirajo ali v dialog vzpostavljajo razlike. Mehkoba materije podpre mehkobo, a bolje izpostavi tudi trdoto. Humor je okrepil žalost, tema pa svetlobo. Vendar se vseskozi zdi, da so vsa ta haptičnost in taktilnost, konceptualna premišljenost ter poglabljanje v osebne ustvarjalne prostore bili namenjeni predvsem iskanju izgubljene celovitosti.
Serijska kocka, narejena v Mariboru in predana umetnicam in umetnikom v »dodelavo«, napeljuje na dejstvo, da smo vsi del iste celote in pogosto soočeni z enakimi problemi, osebni pečat, ki ga na njej pušča vsak avtor, pa priča o tem, da umetnost vedno najde nove poti, dimenzije in vidike, da lahko premaga vsak okvir in omejitev. Teh 16 avtorskih škatel skupaj z 48 mariborskimi ustvarja brezmejno barvito vizualno in idejno celoto. Zamislili smo si, da bi se ta razstava v prihodnosti selila še v druga mesta in povezala umetnike in umetnice evropskih držav z jezikom ustvarjalnosti. Če radovednost pokuka tja, kjer je skrito, če se kdaj pa kdaj preverijo in izmerijo okvirji, če se gre preko mej, se lahko zgodi – tako kot se je s to razstavo –, da se medsebojna interakcija umetnikov in možnosti njihovega učinkovanja trajno »povečujejo na kub«.
