"Continental breakfast" Zajtrki v mestu
O kavi, kofetaricah in mariborskih kavarnah
ASTORIA, Grajski trg, Maribor
nedelja, 19. februar 2006, ob 11.00
predavanje dr. Maje Godina - Golija, etnologinja, je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU
V Umetnostni galeriji Maribor v okviru spremljevalnega programa razstave Prostori prehoda in 7. trienala Ekologija in umetnost & Continental Breakfast (na ogled do 12. marca 2006) pripravljamo 'CONTINENTAL BREAKFAST' ZAJTRKE V MESTU.
Tako bo v okviru predavanj, pogovorov, ki se odvijajo v sproščenem kavarniškem vzdušju, v nedeljo, 19. februarja 2006 ob 11. uri v kavarni ASTORIA na Grajskem trgu v Mariboru predavala dr. Maja Godina - Golija O kavi, kofetaricah in mariborskih kavarnah. Spregovorila bo o kavi, tej omamni temni pijači, ki je obnorela Evropo in jo že v začetnih letih svoje kariere razdelila na tiste, ki jo obožujejo in ji pripisujejo čudežne, tudi zdravilne učinke, in druge, ki jo ne marajo in jo krivijo za vrsto tegob, tudi moško neplodnost.
Še posebna ponudba:
kupite kavo - podarimo vam rogljiček
kupite sok - podarimo vam Pohorske šraufe
Kava, ta omamna temna pijača, ki je obnorela Evropo in jo že v začetnih letih svoje kariere razdelila na tiste, ki jo obožujejo in ji pripisujejo čudežne, tudi zdravilne učinke, in druge, ki je ne marajo in jo krivijo za vrsto tegob, tudi moško neplodnost, je pomembno zaznamovala naše življenje v zadnjih treh stoletjih. Njeno pitje po plemiških in bogatih meščanskih družinah se je postopno razširilo tudi med množice. Sprva zlasti v tistih evropskih mestih, ki so bila pomembna trgovska središča in so imela z Orientom živahne trgovske stike. Prva evropska kavarna je bila odprta v Benetkah na Markovem trgu leta 1647. Kmalu odprejo kavarne še druga evropska mesta, npr. Oxford, London, Pariz, Amsterdam in Marseill. Maribor dobi svojo prvo kavarno leta 1748. V drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja postanejo kavarne živahna intelektualna središča, ki prevzamejo vlogo nekdanjih salonov.
Posebni pečat dajejo kavarniškemu življenju stalna omizja, s kavo pa je povezanih tudi mnogo oblik družabnega življenja, zlasti ženskega.
Dr. Maja Godina - Golija (1960, Maribor) je študij etnologije in filozofije končala na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1986, kjer je l.1990 magistrirala in l. 1995 doktorirala iz etnologije. V času doktorskega študija se je tri semestre izpopolnjevala v seminarju za evropsko etnologijo Westfälische Wilhelms Universität Münster. Od l. 1996 je zaposlena v sekciji za snovno kulturo Inštituta za slovensko narodopisje, kjer je nosilka projekta Inovacije v prehrani na Slovenskem ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Od leta 2003 je docentka za področje narodopisje Slovencev na Pedagoški fakulteti v Mariboru in predavateljica predmeta Naravna in kulturna dediščina na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Je članica izvršnega predsedstva International Commission for Research into European Food History in uredništva Historičnega seminarja ZRC SAZU. V letih 2002 in 2003 je bila glavna urednica zbornika Traditiones. Področja raziskav: etnologija prehrane, zgodovina etnologije, teorija in metodologija etnoloških raziskav, mestna etnologija.
