12. 4. 2026–5. 6. 2026 Tomaž Pandur / Iskanje in definiranje lepote
Tomaž Pandur / Iskanje in definiranje lepote
UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6
12. april – 5. junij 2026
otvoritev: nedelja, 12. april, 11.00
»Umetnost je iskanje in definiranje lepote. To je bistvo našega bivanja in obstoja.«
- Tomaž Pandur
Ob deseti obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja se bosta Drama SNG Maribor in Festival Borštnikovo srečanje v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor z raznolikim programom poklonila temu edinstvenemu gledališkemu ustvarjalcu.
Razstava Iskanje in definiranje lepote v UGM Kabinetu skozi gledališko fotografijo in drugi arhivski material predstavlja šest uprizoritev Tomaža Pandurja iz obdobja njegovega umetniškega vodenja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor (1989–1996). Osrednje mesto na razstavi pripada črno-belim fotografijam Angela Božca (J. C. Calla), ki prepričljivo ujamejo in obenem v svojem lastnem umetniškem izrazu gledalcu in gledalki živo prevajajo Pandurjevo bogato ustvarjalno vizijo in razumevanje gledališča. Uprizoritve, ki jih je Pandur v sedmih letih postavil na oder mariborske Drame, so premikale meje gledališke umetnosti, vznemirjale in tudi razburjale. Faust (1990), Hamlet (1990), Carmen (1992), La divina commedia: Inferno, Purgatorio in Paradiso (1993), Ruska misija (1994) in Babilon (1996) so predstave, ki so nedvomno zaznamovale Maribor in ga postavile na svetovni gledališki zemljevid, zanje pa je prejel tudi številne nagrade. Pandur je že kot mlad režiser pokazal nesporno obvladovanje izjemne moči vizualnega simbolnega jezika, s katerim je klasična besedila preoblikoval v drzne, spektakularne in sugestivne odrske svetove z inovativnimi scenskimi postavitvami, ki so neustavljivo privabljale občinstvo in ga obenem razdvajale.
Ob razstavi v UGM Kabinetu bo v okviru 61. Festivala Borštnikovo srečanje 2026 potekala okrogla miza z naslovom Vpliv Pandurjeve estetike na razvoj slovenskega gledališkega izraza, niz dogodkov v poklon prezgodaj preminulemu režiserju pa bo dopolnila uprizoritev Immaculata, za katero sta besedilo po romanu Marijin testament Colma Tóibína pripravila Tomaž Pandur in dramaturginja Livija Pandur.
Tomaž Pandur (r. 1963, Maribor, u. 2016, Skopje) je že kot dijak Prve gimnazije Maribor ustanovil gledališko skupino Tespisov voz in s prvimi uprizoritvami takoj opozoril nase. Zaključil je študij gledališke režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je za režijo diplomske uprizoritve Marija Stuart prejel študentsko Prešernovo nagrado. Prvo profesionalno, danes kultno predstavo Šeherezada je leta 1989 zrežiral v Slovenskem mladinskem gledališču. Še istega leta je prevzel umetniško vodenje mariborske Drame, ki jo je vodil sedem let in v tem času s svojimi uprizoritvami in z uprizoritvami drugih režiserjev prodrl na svetovne odre. Po odhodu iz Maribora se je odselil v New York, se preizkusil na področju filma, njegovo gledališko ustvarjanje pa se je nadaljevalo v Nemčiji, Španiji, Srbiji in na Hrvaškem. Skupaj s sestro dramaturginjo Livijo Pandur je leta 2002 ustanovil gledališče Pandur.Theaters. Ni se omejeval le na dramske režije, ustvarjal je tudi v operi in baletu. Nastala so dela Hazarski besednjak, Sto minut, Pekel, Tesla Electric Company, Barok, Somrak bogov. V koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem Zagreb, Evropsko prestolnico kulture in Pandur.Theaters je na oder postavil Tolstojevo Vojno in mir, v Hrvaškem narodnem gledališču Zagreb pa je ustvaril še Medejo in Michelangela. V slovenski gledališki prostor se je vrnil leta 2014 in v ljubljanski Drami režiral dramski diptih Rihard III. + II., leto kasneje pa Fausta. V Dramo SNG Maribor se je ponovno vrnil septembra 2016, in sicer posthumno, saj je že začeti projekt, uprizoritev Immaculata, dokončala dramaturginja Livija Pandur. Tomaž Pandur je umrl 12. aprila 2016 med vajo za predstavo Kralj Lear v Narodnem gledališču v Skopju.
