27. 2. 2026–2. 4. 2026 Gala Alica / Kabinet
Gala Alica / Kabinet
UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6
27. februar – 2. april 2026
otvoritev: petek, 27. februar, 19.00
kurator: Tevž Logar
Umetniška praksa Gale Alice temelji na natančnem, skoraj arheološkem opazovanju grajenega okolja, skozi katero razpira vprašanja, kako se posameznik giblje med nenehno spreminjajočimi se mejami zasebnega in javnega prostora ter kako te meje vplivajo na občutek pripadnosti, varnosti in identitete. Pri tem jo zanimajo zgodovinske plasti prostorov, sledovi rabe in zapuščenosti ter načini, kako arhitektura strukturira vsakdanje telesne in socialne izkušnje. S tem se njeno delo približuje razmislekom, ki prostor razumejo kot polje prakse, konflikta in nenehnega prepisovanja pomenov. Njena dela pogosto vzpostavljajo subtilne situacije, v katerih se gledalec znajde v vlogi opazovalca in hkrati soudeleženca, s čimer se odpirajo vprašanja pogleda, prisotnosti in odgovornosti.
Na njene dolgoročne interese se neposredno navezuje tudi projekt v UGM Kabinetu, ki je usmerjen v raziskovanje zgodovine stavbe in njene večplastne semantične preteklosti – od religiozne prek posvetne in intimno zasebne do delovne in javne. Prostor se tu razkriva kot palimpsest, v katerega so skozi čas vpisane različne rabe, ideologije in oblike bivanja, pri čemer nobena plast ni povsem izbrisana, temveč ostaja prisotna kot sled, kot usedlina preteklih življenj prostora. Izhodišče nove intervencije je apropriacija izbranih predmetov in arhitekturnih ostankov, ki so v zadnjih petinsedemdesetih letih preživeli različna obdobja pregrajevanja, prenov in preoblikovanja prostora Umetnostne galerije Maribor.
Ti fragmenti v sebi nosijo materialni spomin nekdanjih funkcij in dejavnosti ter tvorijo arhiv stavbe, ki ni sistematiziran po logiki zgodovinopisja, temveč po logiki afekta, asociacije in prostorskega odmeva. Apropriacijo najdenih objektov dopolnjuje umetničin materialni poseg, ki se ne odvija v razstavnem prostoru, temveč v njenem ateljeju. Prav ta proces iz obstoječih sledi izrisuje nove pomene, jih prestavlja v drugačne odnose in odpira za aktualno branje, pri čemer preteklost ne nastopa kot zaključen narativ, temveč kot odprt proces. Uporaba materiala v ateljeju je ključna, saj razkriva, da Gala Alica objektov ne definira le na ravni ideje, temveč tudi skozi njihovo materialno govorico. Z uporabo sodobnih, dostopnih materialov, kot sta MDF in železo, ki zaznamujeta vsakdanjo arhitekturo urbanega okolja, vzpostavlja dialog z najdenimi objekti, katerih snov nosi sledove pretekle rabe in časa. Dodani materiali delujejo kot tihi sistemski nosilci, ki prek stikov, spojev in šivov omogočajo, da se izbrani fragmenti preteklosti ponovno umestijo v sodobni prostorski tok, ne da bi pri tem izgubili svojo zgodovinsko prisotnost.
O tem na subtilen način govori tudi naslov razstave, ki se navezuje na razstavni prostor, v isti sapi pa zrcali umetničin izrazit interes za prostor kot proces ter material kot obliko raziskovanja. Naslov v sebi nosi tudi tiho provokacijo, ki pogled usmerja k asociaciji na kabinet čudes, vendar ne skozi neposredno aluzijo na zgodovinski predhodnik sodobnega muzeja, katerega namen je bil prikazovati raznolikost in skrivnostnost sveta skozi občudovanje nenavadnih in eksotičnih predmetov. Bolj kot to gre za kritično preizpraševanje razmerja med preteklostjo in sodobnostjo, med materialom in pomenom, ter za razmislek o tem, kako se zgodovina vzpostavlja skozi konkretne stvari, njihove premestitve in ponovne kontekstualizacije.
Kabinet naseljujejo štirje objekti – natančneje, nekakšni antiobjekti – ki vsak na svoj način »spodkopavajo« specifične arhitekturne elemente razstavnega prostora: prehod, obok, tla in stene. Ti antiobjekti ne delujejo kot avtonomne skulpture, temveč kot situacije, ki razkrivajo in hkrati destabilizirajo prostorske samoumevnosti. V tem smislu lahko njihov pristop primerjamo s Sartrovim pojmom »antiromana«: z deli, ki se predstavljajo kot roman, a to formo uporabljajo predvsem zato, da jo od znotraj razgradijo in problematizirajo. Podobno ti antiobjekti na eni strani spodkopavajo idejo objekta kot stabilne, zaključene entitete, na drugi strani pa s tem spodkopavajo tudi naše predstave o prostoru, razstavi in sami instituciji.
Razstava se ne vzpostavlja kot prostor reprezentacije, temveč kot polje napetosti, v katerem se prepletajo materialni ostanki, zgodovinski odmevi in sodobne intervencije. Ne ponuja linearne pripovedi ali enoznačnega branja, temveč vzpostavlja odprto strukturo, v kateri se pomen nenehno izmika in na novo sestavlja skozi odnos med telesom, prostorom in stvarmi – kar nas približa razmisleku o rizomatskih strukturah, v katerih ni središča, temveč le mreža povezav. V tem vmesnem prostoru nastaja poetika tihega razkrivanja – poetika, ki ne gradi spektakla, temveč omogoča počasno zaznavo, dvom in ponovno premišljevanje načinov, kako prostor beremo, naseljujemo in si ga lastimo. Razstava se tako kaže kot začasna arhitektura vprašanj, ki gledalca ne nagovarja k razumevanju, temveč k izkušnji.
Razstava je nastala v okviru mreže nacionalnih in regionalnih partnerskih organizacij, katere del je tudi Umetnostna galerija Maribor. Mreža je bila vzpostavljena ob razstavi 10. trienala sodobne umetnosti - U3 | Proti toku časa v Moderni galeriji leta 2024.
Gala Alica je zaključila študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, trenutno pa nadaljuje študij kiparstva na Univerzi za uporabne umetnosti die Angewandte na Dunaju. Izobraževala se je tudi na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu. V zadnjem obdobju se je samostojno predstavila z razstavami Small Parts, Isolated and Desired (Jochen Hempel Gallery, Leipzig, Nemčija, 2025), Not All That Persists Prevails (MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti, Ljubljana, 2024), Stuck in Motion (Pražirna AB3, Praga, Češka, 2023), Nekogaršnja zemlja (Galerija Alkatraz, Ljubljana, 2022) in Generirani pogledi (Galerija Nočna izložba Pešak, Ljubljana, 2022). Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, med njimi 10. trienale sodobne umetnosti U3: Proti toku časa (Moderna galerija, Ljubljana, 2024), In the Open (Kunsthalle Exnergasse, Dunaj, Avstrija, 2023), Grit in the Eye, Stone in the Shoe (Gallery Courtney Jeager, Basel, Švica, 2023) in Rally: (Bistro21, Leipzig, Nemčija, 2022). Zaradi »relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela« je prejela nagrado 10. trienala sodobne umetnosti U3. Mednarodno žirijo so sestavljali Anne Barlow, Bernard Blistène, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall.
