4. 10. 2025–30. 11. 2025 ARHITEKT IVAN VURNIK: nekoč in danes, 1884-2024
ARHITEKT IVAN VURNIK
nekoč in danes, 1884-2024
Razstava na prostem, promenada Mestnega parka, Ulica heroja Tomšiča
4. oktober – 30. november 2025
otvoritev: sobota, 4. oktober 2025, 11.00
avtorji razstave: Nives Čorak (CAS), Barbara Viki Šubic (CAS), Bogo Zupančič (MAO)
Na promenadi Mestnega parka predstavljamo razstavo o delu Ivana Vurnika, enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Razstava želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda.
S t.i. »delavsko kolonijo« iz 1920-ih let na Taboru – danes poznano kot Vurnikova kolonija - se je Vurnik vpisal v arhitekturno zgodovino Maribora. Stanovanjska kolonija, ki se razprostira na 50.000 m2 ter združuje 211 vrstnih hiš ter jo je Vurnik zasnoval za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev, je arhitektov edini izveden urbanistični projekt, prvi primer »vrtnega mesta« in prvi primer reševanja stanovanjskega vprašanja pri nas.
Ivan Vurnik pripada prvi generaciji visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, in so vsestransko zaznamovali slovensko arhitekturno dogajanje. Vurnik je bil med četverico, kamor sodijo še starejši Maks Fabiani (1865–1962), Ivan Jager (1871–1959) in Jože Plečnik (1872–1957), najmlajši, a ga je doletela zahtevna naloga, leta 1919 postaviti na noge na novi Univerzi v Ljubljani ustanovljen Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete. Bil je človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tako kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in raziskovalec. V svojem profesionalnem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije in se skladno s časovnimi premenami navduševal nad raznovrstnimi tokovi, vse od secesijskih vzorov, ekspresionističnih prvin, romantičnega iskanja narodnega sloga in dekorativnih pobud pa vse do funkcionalizma, kar je bilo vedno osnovano na trdnem znanju. Zaradi strokovnih nesoglasij sta leta 1925 s Plečnikom organizirala študijski pouk ljubljanske šole v dveh ločenih seminarjih, kjer je predstavljala Vurnikova šola kot alternativo Plečnikovi bolj sodoben arhitekturni svet. Vurnik je sledil tehničnemu napredku in novodobnim trendom razvoja arhitekturne stroke v svetu ter je s svojim projektantskim in pedagoškim delom bil pionir uvajanja sodobnih arhitekturnih rešitev.
Razstavo sta ob 140 obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter na novo osvetlila arhitektov opus in predstavila njegov vpliv na razvoj slovenske arhitekture. Arhitektova osrednja dela so predstavljena z reprodukcijami originalnih načrtov, ohranjenih fotografij ter s sodobnimi fotografijami arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Fotografije današnjega stanja izražajo odnos uporabnikov do arhitekture, ohranjanja le-te, skrb zanjo in hkrati njeno preoblikovanje skozi prostor časa.
PROGRAM
Kolesarsko vodstvo po mariborskih delavskih kolonijah: Vurnikova, Hutterjeva in Železničarska kolonija
sobota, 18. oktober 2025, 10.30-12.30
zbirno mesto: pred Hotelom Tabor
S kolesi se bomo podali po treh mariborskih delavskih naseljih. Naša pot se bo začela v najstarejši Železničarski (1863-1874, arhitekt: Gustav Heinrich Flattich, med Gorkega ulico ter nekdanjim koroškim kolodvorom), nadaljevala v Vurnikovi (1928-1933, arhitekt: Ivan Vurnik, med Betnavsko in Fochevo) in zaključila v Hutterjevi koloniji (1936-1937, arhitekt: Rudolf Kiffman, Ulica Štravhovih). Po treh naseljih vrstnih hiš in dvojčkov nas bodo povedli arhitekti in osvetlili zgodovinske vidike nastanka delavskih naselij oz. predstavili arhitekturno-urbanistična načela zasnove in gradnje. Spregovorili bomo o dediščini, ohranjanju in trenutnem stanju delavskih naselij.
Vodstvo po Vurnikovi koloniji in ogled ene izmed stanovanjskih enot
sobota, 25. oktober 2025, 11.00-12.00
zbirno mesto: Vurnikova kolonija, križišče Ceste zmage in Fochove ulice
vodi: Lana Topolovec (arhitektka, ustanoviteljica Labikum arhitektura, sodelavka Centra arhitekture Slovenije)
Vurnikova kolonija velja za izjemen primer snovanja delavskega naselja. Pri njegovi celostni realizaciji je Vurnik, ki je več let spremljal ter preučeval sorodne arhitekturne rešitve po Evropi, dokazal poglobljeno poznavanje družbeno-političnih vidikov stanovanjske gradnje ter arhitekturno-teoretsko dovršenost. Pod strokovnim vodstvom se bomo in situ pobližje spoznali z zasnovo, zgodovino in kontekstom nastanka tega prvega primera naselja vrstnih hiš pri nas in skupaj s stanovalci vstopili v eno izmed stanovanjskih enot. Pogovarjali se bomo o razvoju in preobrazbi stanovanjskega naselja, kvaliteti bivanja in dediščini delavskih naselij.
Sobotna ustvarjalnica / Skriti zaklad v Vurnikovi koloniji
sobota, 25. oktober 2025, 11.00-12.00
zbirno mesto: Vurnikova kolonija, križišče Ceste zmage in Fochove ulice
Tokratna sobotna ustvarjalnica bo nekaj posebnega! Namesto v galeriji se bomo srečali na prostem – na Taboru. Med hišami in zelenimi kotički Vurnikove kolonije bomo vohljali, migljali in raziskovali. Namigi nas bodo vodili skozi arhitekturne zanimivosti in skrivnosti mestne ureditve. Če bomo pozorno spremljali sledi in reševali naloge, pa nas na koncu čaka prav poseben zaklad! Medtem pa starše, babice in dedke vabimo, da se pridružijo strokovnemu vodenju Lane Topolovec.
ustvarjalnice vodijo: Inja Ferlež, Katarina Lehner, Vid Smrekar in Brigita Strnad
informacije in prijava: Brigita Strnad, 02 22 94 697, 041 57 50 50 ali brigita.strnad@ugm.si
Vsi dogodki so brezplačni!
Razstava in program sta nastala v okviru Vurnikovih dni 2025 v produkciji in v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije, ob podpori Mestne občine Maribor in Krajevne skupnosti Radovljica.
Generalni pokrovitelj projekta v Mariboru je Energija Plus.
