Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
obvestilo: razstava podaljšana do 10. avgusta 2008

Obveščamo vas, da je retrospektivna razstava del Zmaga Jeraja v UGM podaljšana do 10. avgusta 2008!

Zmago Jeraj sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije. Dr. Nadja Zgonik v besedilu kataloga, ki razstavo spremlja, piše: »Zmago Jeraj daje s svojim delom slovenskemu slikarstvu ob vsej svoji slikarski velemojstrskosti odrešilni in osvežilni impulz s protiestetizacijo in uporabo likovnega slenga, ne le v ikonografskem, pač pa tudi v formalnem smislu.«

Retrospektivni pregled Jerajevega dela spremlja več posebnosti. Prva se kaže v osupljivi količini kakovostnih rešitev, ki si sledijo kontinuirano, brez običajnih nihanj med vzponi in padci. Druga specifika umetnikovega dela je njegovo bolj ali manj stalno in vzporedno preverjanje izraznih možnosti v različnih likovnih medijih. S prepričljivostjo svojega likovnega genija banalno temo afirmira in jo transponira v absolutno sliko, risbo, grafiko, fotografijo. In tretja opazna posebnost umetnikovega opusa je, da Jeraj svojih del, razen zgodnjih realizacij, preprosto ne imenuje, niti z običajnim Brez naslova, ampak jih pušča dosledno brezimne.

Dr. Jure Mikuž v tekstu monografskega kataloga med drugim piše: »Jerajevo delo je odprto za vse pobude, prebliske in ustvarjalne impulze, kozmopolitsko in poliglotsko. Vendar težko dojemljivo in še težje razložljivo, saj sam odreka gledalcu kakršnokoli pomoč. Njegove podobe so dosledno brez naslova in to kljub temu, da za vsako čutimo bogato zasebno ikonografijo in mitologijo. To otežuje komunikacijo in ustvarja psihično opno, ki zaslanja interpretativne možnosti, saj razlagalci in občinstvo dojemajo slike, risbe in fotografije predvsem kot sestavne dele celotnih (včasih naslovljenih) serij, ne pa kot avtonomna dela.«

Kustosinja razstave, Milojka Kline, o Jerajevem delu zapiše: »(Umetnik) pripoveduje zgodbe naše vsakdanjosti, ki so tako zelo navadne, da jih prezremo. Ko nam jih ponudi skozi optiko svojega pogleda, nizane kot epizode in povezane na izvirno subjektiven način, smo očarani in presenečeni, ker je vse znano in vendar vse drugačno. Človekova razklanost, osamljenost, odtujenost in njegova izgubljenost v urbanih prostorih industrijske civilizacije je tema, ki ga od nekdaj zanima. Zgodnejša dela razkrivajo mračno brezizhodnost sodobnega sveta, kasneje pa umetnik eksistencialni problematiki odvzame ostrino brezpogojnega konca. Zgodbe postanejo igrivo humorne, blago ironične in pretkane z metaforično retoriko dvoumnih pomenov. V njih nastopajo stalni protagonisti, nosilci simbolnih sporočil, kot so ženska in moška figura, mačke in psi, majhna in velika prevozna sredstva, pogosto uporabljena tudi kot potujoči svetlobni vir in dejavnik učinkovitih žarilnih presvetlitev. Njegova avtorska govorica je tako prepoznavna, da govorimo o jerajevskih prizorih, o jerajevskih prostorskih in figuralnih deformacijah ali o jerajevskem misteriju svetlobe.«

Glavni pokrovitelj UGM: Nova KBM
Medijski pokrovitelj UGM: Radio City    
Razstavo so podprli: Mestna občina Maribor, Ministrstvo za kulturo RS, ČZP Večer, Talum.