Žarko Vrezec, Pregledna razstava
Razstavni salon Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, Maribor
V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor si je mogoče ogledati pregledno razstavo slikarskih del Žarka Vrezca.
Avtor je rojen leta 1950 v Ljubljani, kjer danes tudi stalno prebiva. Po končani Srednji šoli za oblikovanje je študij nadaljeval na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost in ga zaključil leta 1974. Pregledna razstava njegovih del, ki povezuje obdobje med leti 1972 in 2002, s svojo celovitostjo nazorno razgrinja značilnosti Vrežečevega opusa, oblikovanega s senzibilno in žlahtni estetiki naklonjeno likovno govorico.
Začetki avtorjevega umetniškega uveljavljanja segajo v 70. leta, ko je dajal prednost figuraliki, a hkrati že razmišljal o radikalnih spremembah svoje slike. Kljub temu, da se je k figuraliki za hip povrnil tudi v poznih 80. letih, je Vrežčev interes zanjo izzvenel le kot kratkotrajna ustvarjalna avantura, ki njegovemu analitično usmerjenemu slikarskemu značaju ni ponujala ustreznega vizualnega izziva. Pregled njegovega tridesetletnega dela vseskozi kaže zanimanje za avtonomno izraznost slikarskih sredstev, o čemer piše tudi sam v katalogu, ki razstavo spremlja "... edine realne stvari v slikarstvu so format, barva ( material) in svetloba. Vse ostalo je v bistvu iluzija, ki me ni tedaj in ne kasneje privlačevala."
Že ob koncu 70. let je pričel poudarjati kontinuiranost slikovnega prostora, na katerega je sprva opozarjalo sočasno likovno dogajanje na samem robu slike, kar je na določeni stopnji posledično vodilo celo k skoraj popolni izpraznitvi slikovnega središča. Sledila je serija, ki je kategorijo prostorske enovitosti ponazarjala z ritmičnim ornamentom mrežne matrice, enakomerno razporejenim čez celotno slikovno polje. Gestualna sintaksa, ki je zmehčala ostra križanja vodoravnih in navpičnih smeri, je omogočala hkratno uveljavljanje avtorjevih čustvenih in intelektualnih impulzov. S povečevanjem kompozicijske mrežne strukture je Vrezec v 90. letih izpeljal delitev slikovnega polja v pravilno oblikovane horizontalne in vertikalne trakove, opisane z mehkejšimi, spontano učinkujočimi konturami in zadržanimi členitvami posameznih partij, ki jih je avtor še dodatno izpostavil z intenzivnimi svetlobnimi presvetlitvami.Izrazito meditativen pristop, ki sicer povezuje tako široke ploskve, barvno plastenje, kolažiranje kot hitre in drobne grafizme, a izključuje burne slikarske senzacije, uvaja ozračje svojevrstnega, poetično ubranega racionalizma. Vrežčeve slikarski opus kaže pomembne spremembe tudi v izboru barv; v začetku so ga zanimale pestrejše, celo žareče barvne povezave, kasneje, kar velja še danes, pa sozvočje liričnega kolorita. Avtorsko stalnico, ki ji sledimo neodvisno od letnice nastanka slike velikega formata ali miniaturnih dimezij, slikarskega objekta ali ambientalne likovne rešitve arhitektonsko občutenih prvin, pa predstavlja stroga in pregledna kompozicija, ki temelji na dediščini geometrične abstrakcije.
Razstavo slik Žarka Vrezca je pripravila Galerija sodobne umetnosti iz Celja.
