Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

Pregled kostumografskega in scenografskega dela Vlaste Hegedušič

Draž in hkrati tragika gledališke predstave je njena minljivost. Kljub fotografiji, filmu, digitalni sliki, ki ohranjajo njeno zunanjo podobo, življenje predstave ugasne, ko po zadnji ponovitvi pogasijo luči v dvorani. Tako kot igralska kreacija ostane tudi vizualna podoba gledališke predstave živa, dokler je živa v spominu ljudi, ki so ob njej uživali. "Materialna zapuščina" predstave - skice, kostumi, detajli scen pa se kopiči v gledaliških depojih, muzejskih in zasebnih arhivih. Ko se detajli posamezne predstave preselijo v galerijske prostore, zaživijo novo življenje, ustvarijo iluzijo, ki želi, kot Potemkinova vas prepričati gledalce o nečem, česar ni več. In vendar ne bi smeli razstave, ki nas popelje skozi kostumografsko in scenografsko delo Vlaste Hegedušič, primerjati s Potemkinovo vasjo. Kulise, ki so jih postavili Katarini II. v čast, so skrivale le neobljudeno gmajno, razstava Vlastinih del pa nosi pol stoletja trdega dela. Radoživa barvitost, bleščeča imaginacija in velika disciplina, troje sojenic, ki botruje ustvarjalnosti Vlaste Hegedušič, skrbi, da so njena dela, čeprav postavjena izven osnovnega konteksta, toliko samozadostna, da nam pričarajo očarajočo teatersko iluzijo tudi v galerijskih prostorih.

Vlasta Hegedušič je gledališka umetnica s slikarskim pedigrejem, njene skice so odlični krokiji, ki se jih ne bi sramoval noben slikar. Čeprav podrejena željam in zahtevam režiserja, prostorskim in tehničnim pogojem posameznega odra ter predvsem finančni zmožnosti gledališča, je znala ohranjati osnovne prednosti svoje bogate imaginacije, smisla za humor in velikega metjejskega znanja. Od prve do zadnje kostumske skice ali scenske upodobitve lahko, kljub opaznemu zorenju in vedno večji ustvarjalni samozavesti, odkrivamo enako vitalnost in življenjsko radost. Spoštljivo veliko število kostumov, scen, modnih revij, danes pa tudi predavateljskih ur, ni Vlaste Hegedušič nikoli zaneslo v rutino. Z vsako novo nalogo se je in se spopada, kot da ne bi rešila že nešteto podobnih problemov. Predstaviti opus tako plodovite umetnice ni bila lahka naloga. Obuditi čar minulih predstav in hkrati dati Vlastinemu delu trajen dokumetniran pomen, je bilo možno le s kompromisom med scenskim in faktografskim. Za scensko je poskrbela Vlasta sama, faktografski del pa je bil naloga Umetnostne galerije Maribor. Skupa smo odstrli zaveso ter usmerili naše in vaše poglede na oder Vlastine umetnosti.