Tukaj & Tam – prostori odsotnosti
Mirjana Rukavina / Tukaj & Tam – prostori odsotnosti
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
otvoritev: petek, 28. avgust 2015, ob 19.00
Pred otvoritvijo bo ob 18.00 vodstvo po razstavi, ki ga bosta vodili avtorica razstave Mirjana Rukavina in kustosinja Simona Vidmar. Vljudno vabljeni!
Mirjana Rukavina, mariborska ustvarjalka, ki živi in dela na Dunaju, se v UGM Studiu predstavlja s fotografsko razstavo dveh novih ciklov fotografij, združenih v "prostore odsotnosti". Zapuščeno Hutterjevo tekstilno tovarno oz. MTT v industrijskem delu Maribora je avtorica kot izpraznjen, estetiziran in hkrati travmatiziran prostor postavila v slikovni dialog s svojim navideznim antipodom, spektakularnim stolpom Donau City Tower na Dunaju, trenutno najvišjo zgradbo v Avstriji, ki kot dizajnerski kompleks ostaja prostor brez sledi in ga lahko beremo kot postindustrijsko tovarno doživetij. Fotografski seriji s svojimi premišljeno razgaljenimi situacijami prostorov izpostavljata osnovno načelo dela avtorice − ta se od svojih objektov poželenja popolnoma distancira in jih spreminja v serijo dokumentiranih pogledov. Vendar pa pri soočanju dveh tako nepričakovanih občutkov odsotnosti spoznavamo prostor, ki umetnico določa in oblikuje "tukaj in tam".
Iz teksta o razstavi:
“V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta Hilla in Bernd Becher pričela fotografirati odslužene industrijske objekte. Serije njunih fotografij so si utrle pot v umetnostne galerije, kar je močno zaznamovalo poznejšo fotografijo. (…) Zastareli industrijski objekti so bili znak izginjajočega, preteklega časa, a Becherjeva sta jim vdihnila estetiko sodobne skulpture. Fotografije namreč ne kažejo posebnega prizora ali dogodka, ekspresivnost pa je skrčena zgolj na govorico fotografiranega objekta. Brez sentimentalnosti sta zabeleženi zgolj forma in kanček informacije o (nekdanji) uporabi. S serijskostjo je poudarjena hladna distanca fotografa, ki zavzema položaj objektivnega prenašalca slike oziroma slik. (…)
Razstava Mirjane Rukavina v ospredje postavlja trenutno stanje prostorov tekstilne tovarne v Melju, ki jo je leta 1926 ustanovil Josip Hutter in je bila leta 1945 nacionalizirana, po letu 1991 pa denacionalizirana in privatizirana. Zgodba tovarne, ki je po privatizaciji počasi, a vztrajno propadala, je le ena od mnogih podobnih v Mariboru in umetnica jo je zabeležila kot sled časa iz njenega lastnega okolja. Čeprav so prizori na fotografijah bolj kot ne estetizirani in brez čustev, je mogoče zaznati osebno občutljivost v detajlih. Sledi človeka (delovna halja, ročna ura in odložena mapa), ki je pred časom oživljal prostore in uporabljal inventar, so tankočutno napete preko izvotljenosti. (…). Nekdanja tovarna MTT je sled nekega preteklega časa, a kot ruševina je nekakšna vojna žrtev in ne tehnološko odslužen objekt, ki ga je potrebno zabeležiti, ker bi sicer izginil v pozabo. Čeprav estetiziran, kaže sledi travme. Ni ne lep ne spektakularen. V nekaterih pogledih, kadar v njih ni uporabnih predmetov, le arhitektura in pohištvo, je privlačno le brezčasno oblikovanje. In prav to je tista asociativna vez z drugo arhitekturo na razstavi − s stolpom novega Donau City Tower-ja na Dunaju. Tudi pri njem gre za industrijski objekt, čeprav ni tovarna, ki bi proizvajala uporabne izdelke. Je prostor, namenjen kratkotrajnim najemom, in četudi ni prazen, deluje neosebno in izčiščeno. V njem ljudje za sabo ne puščajo sledi, njegova modularna arhitektura pa omogoča hitro menjavo kulis in razgradnje. Gre za tipičen prostor proizvodnje in spektakla sodobne potrošniške družbe, ki je že pozabila na tovarne in materialno proizvodnjo. Večina ljudi pride tja le za nekaj ur na leto ali pa le enkrat v celem življenju in lahko prostor neobremenjeno zapusti. Sama arhitektura trenutno najvišje stavbe v Avstriji je res dosežek, ki pozornega opazovalca lahko navduši ali celo navdihne, vendar je njena uporabnost še najbolj primerljiva z namizjem operacijskega sistema, ki ga imamo nameščenega na službenem računalniku. Z novo verzijo bomo staro brez težav pozabili. Hutterjeva tovarna je resnično telo z bolečino in sladkostjo, je podoba iz zavesti, prisotnost, čeprav v izginevanju, medtem ko je dunajski stolp prikazen, ki je ne moremo zgrabiti in jo le s težavo vidimo skozi kulise spektakla.” (Vasja Nagy)
Mirjana Rukavina, rojena v Mariboru, je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in študij Likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V 90ih letih je s področja slikarstva prešla na video. Od leta 2002 se ukvarja pretežno s fotografijo, ki se pogosto prelevi v prostorske instalacije. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, ter sodelovala na video festivalih. Kot rezidenčna umetnica je delovala na Dunaju in v Berlinu. Trenutno živi in dela na Dunaju.
Več o razstavi lahko preberete tukaj.
VLJUDNO VABLJENI!
Projekt so podprli:
