Preskoči na vsebino

Slovenske slikarke in kiparke 1918-1945
UGM, Strossmayerjeva 6
5. marec - 10. maj 2009

kustosinja: Andreja Borin

Z razstavo postavljamo na ogled delček ustvarjanja slovenskih slikark in kipark, ki so delovale v času od 1918 do 1945. To je obdobje, ko se v slovenskem prostoru pojavijo prve likovne ustvarjalke, ki se po umetniški izrazni moči in tehničnem obvladovanju métieja lahko brez zadržkov kosajo z moškimi umetniki. Z zelo redkimi izjemami so si ženske svoj vstop na polje umetnosti v slovenskem prostoru priborile šele po koncu prve svetovne vojne. Nekateri razlogi za pozen vstop žensk v aktivno umetniško ustvarjanje so danes dobro znani, drugi malo manj. Med znanimi naj spomnimo na stoletja veljavno delitev vlog, pri čemer je poveličana vloga zakonske žene in matere vključevala pasivnost in skromnost, ki ni vzpodbujala individualnosti in osebnega izraza. Umetniška likovna izobrazba boljših družin pa se je pogosto omejevala na nezahtevno razvedrilo. Med manj poznanimi dejavniki je potrebno vsekakor omeniti dejstvo, da uradne likovne akademije do konca prve svetovne vojne niso sprejemale študentk in da je bila potemtakem ženskam dostopna edino zasebna učna praksa. V naši bližini se je situacija začela najprej spreminjati v Münchnu in na Dunaju. Še pred iztekom 19. stoletja je Društvo umetnic v Münchnu ustanovilo Žensko akademijo, na Dunaju pa je pričela delovati Umetniška šola za dekleta in žene. Ustanavljanje ženskih društev je sredi dvajsetih let 20. stoletja tudi pri nas umetnicam omogočilo razstavljanje.

Če je razstava Slovenska žena na ljubljanskem velesejmu leta 1926 predstavila t.i. žensko delovanje, med katerim so bila poleg literature in likovnega ustvarjanja tudi ročna dela, pa so že leta 1931 v Jakopičevem paviljonu slovenske slikarke skupaj s hrvaškimi pripravile resno slikarsko razstavo, in sicer v okviru Kluba likovnih umjetnica. Klub je bil prvo profesionalno žensko likovno združenje z območja tedanje Kraljevine SHS, katerega namen je bil ženskam omogočiti "profesionalno razstavljanje in umetniško napredovanje v vseh likovnih zvrsteh". Kmalu po ustanovitvi 1927 se je vanj vključila tudi večina aktivnih slovenskih slikark, med njimi Henrika in Avgusta Šantel ml., Anica Zupanec Sodnik, Elda Piščanec, Mira Pregelj in Bara Remec, ki jih bo mogoče videti na omenjeni razstavi. Na področju kiparstva je bila v dvajsetih letih pomembna umetno-obrtna šola oziroma Tehnična srednja šola v Ljubljani, ki je bila pravzaprav šola za bodoče umetnike in neke vrste priprava za vstop na akademije. Na šoli, ki je imela ločen moški in ženski razred, je učil tudi France Kralj in izmed njegovih učenk sta leta 1928 na razstavi Slovenska moderna umetnost 1918-1928 na ljubljanskem velesejmu kot prvi dosegli priznanje Mara Jerajeva in Dana Pajnič. Na razstavi v Umetnostni galeriji Maribor bodo poleg njiju kot kiparke predstavljene še Elsa Kasimir Oeltjen, Karla Bulovec Mrak, Milena Dolgan in Sonja Rauter Zelenko.

Razstavi Slovenske kiparke 1918-1945 in Slovenske slikarke 1918-1945 sta nastali v organizaciji Medobčinskega muzeja Kamnik (vodja projekta: Barbara Savenc, kustosinja, Galerija Miha Maleš Kamnik). Za aktualno postavitev slikarskega dela razstave pa smo ponovno zbrali likovna dela pri različnih galerijah in zasebnikih.