Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6 /Viteška dvorana/

Risbe Romana Zela je težko zaobjeti z enim stavkom. Prav tako, kot jih je težko zaobjeti z enim pogledom. Presenečajo s svojo močno prisotnostjo, vendar so izmuzljive, ambivalentne. Od gledalca zahtevajo oseben pristop, ki ne more biti mimobežen. Le na tak način počasi sežemo pod prvi vtis v njihovo bistvo. V esenco. Gledalec v njih raziskuje, se potaplja, vzleta, išče, odkriva. Tudi tava. Je presunjen, prevzet, začuden, osupel. Če je prvi vtis lahkotna impresija, nam bo zrenje prepričalo o kompleksnosti in zagonetnosti. In nasprotno. Mračen, nepoznan in preteč fizis se nepričakovano in skoraj brezbrižno transformira v osupljivo estetsko podobo, ki prevzame s svojo eruptivno močjo, zagonom, lepoto, ubranostjo,  spevnostjo, krhko drobljivostjo, itd. Materija, iz katere risbe Romana Zela nastajajo, je pogosto temačna in preteča, vendar nas v končni podobi grožnja ne doseže, ampak ostane prisotna le v obliki slutnje. Zapis, ki se razpre pred gledalcem, nagovarja z veliko resnobe, vendar je pogosto presunljiv, kajti lepoto je pri Romanu Zelu moč doživeti le ''V grozi vkopanosti'', če si izposodim naslov ene izmed risb. Naše doživljanje (za)niha. Če je kaj, iz katerega je podoba zgnetena, resnoben, temačen, in nedoumljiv, je kako vedno znova presenetljivo čist, globok in neposreden. Risbe Romana Zela se gibljejo na osupljivo tanki črti med najtemnejšim in najčistejšim, med dramatično trpečim občutjem, ki spremlja njihovo stvarjenje in med samosvojo podobo, ki jo v neopaznem preobratu naseli čista notranja pokrajina. Risbe so najneposrednejši zapis avtorjevega notranjega, ki ga močno prežemajo bivanjska filozofska razmišljanja. Najmočnejše so takrat, ko čutimo usodno prisotnost obeh polov in ko se razpeti med obema ne moremo zares potopiti niti v eno niti v drugo, ampak lahko le slutimo njun potencial in njuno silno moč. Tako kot avtor obstajajo in vztrajajo na robu. Korak preveč in tema bi jih posrkala vase in zaprla v gosto zamejeno formo. Vendar so razprte. Pobliski čistosti in lepote pridejo do polnega izraza ravno na ozadju temne substance, iz katere izhajajo. Razstava risb Romana Zela v Viteški dvorani UGM spremlja razstavo Risba na Slovenskem II., 1940-2009, projekt Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGLM). Z vzporedno razstavo risb Romana Zela želimo predstaviti umetnika SV Slovenije, ki v pregledno razstavo ni vključen in opozoriti na njegov zanimiv in kvaliteten opus. 

Roman Zel je rojen leta 1969 v Mariboru. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1998 tudi diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. Živi in dela v Mariboru.

Kustosinja: Andreja Borin, kustosinja UGM