Nove pridobitve v stalni zbirki UGM
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
V Umetnostni galeriji Maribor bomo z razstavo in tiskovno konferenco predstavili letošnje pridobitve umetniških del za stalno zbirko. Na ogled bodo dela, ki so bila v tem letu podarjena s strani sponzorjev in zasebnikov. S tem dogodkom želimo na eni strani izreči zahvalo darovalcem in spodbuditi zanimanje za takšno obliko pokroviteljstva, na drugi pa bi radi izbor pridobljenih umetnin predstavili javnosti.
Med tokrat predstavljenimi deli bodo najštevilčnejše fotografije. Med njimi bo v ospredju izbor fotografij iz zbirke Mariborski krog in izbor fotografij donacije Janka Andreja Jelnikarja. Zbirka Mariborski krog, ki jo je Umetnostna galerija Maribor letos od Fotokluba Maribor prevzela v hrambo in upravljanje, zajema 136 črno-belih fotografij iz časa od 1970 do 1972. Predstavlja enega izmed vrhuncev slovenske sodobne fotografije in pomeni za UGM izjemno obogatitev ter veliko obvezo. Mariborski krog, modernistično-avantgardna fotografska skupina, je leta 1971 nastopila v razstavišču Rotovž kot anonimna, enotna skupina, ki svojih del ni podpisovala. V središče svojega zanimanja so postavili obrobnost vsakdana, tehnično pa je bila zanje značilna prevladujoča temna skala, neupoštevanje klasičnih pravil kompozicije, neostrina in obvezen črni rob, ki kaže, da v temnici niso več posegali v negativ. Aleksander Bassin je za njih zapisal "da so napravili enega najbolj radikalnih rezov v slovenski fotografiji". Predstavljenih bo vseh 15 avtorjev, ki so sodelovali na prvi razstavi: Antonio Baričević, Ivo Čerle, Ivan Dvoršak, Martin Germ, Janko Andrej Jelnikar, Zmago Jeraj, Branimir Jernejić, Stojan Kerbler, Peter Lešnik, Dragiša Modrinjak, Zora Plešnar, Marjan Stojko, Simon Tihec, Vinko Vedlin, Franjo Vršič in pa Bogo Čerin, ki pa na prvi razstavi Mariborskega kroga še ni sodeloval. Fotografije so bile dolgo časa neprimerno skladiščene in so v teku časa pridobile veliko poškodb, zato velja izpostaviti, da so na ogled dela, ki smo jih v tem letu že uspeli obnoviti.
Janko Andrej Jelnikar je ob lanskoletni retrospektivni razstavi v UGM svoj celoten barvni in izbor črno-belega fotografskega opusa podaril Umetnostni galeriji Maribor. Zapuščina šteje skupaj 1257 del, od tega 120 črno-belih fotografij in 814 barvnih fotografij in printov ter gradivo študijskega značaja. Jelnikar je bil eden od vodilnih članov Fotokluba Maribor, razstava Nove pridobitve pa ga bo predstavila tudi kot avtorja barvnih fotografij, kjer je pogosto v ospredju raziskovalni pristop in veselje do obdelave posnetkov s pomočjo sodobne tehnologije. Na tak način pridobijo nekateri starejši cikli nove konotacije; mesto kot ozadje grafitarske barvitosti v ciklusu Pekarna, figura kot predelava ali citat sodobne potrošniške kulture, narava kot impresionistična sanjska vizija v ciklusu Neostro itd.
Fotografsko zbirko UGM pomembno dopolnjuje 10 črno-belih fotografij avtorja Zmaga Jeraja, ki jih je avtor poklonil fundusu UGM. Nastale so leta 1973; torej v času, ko je bila dejavnost Mariborskega kroga v svojem zmagovitem vzponu. Z izbiro banalnih prizorov, obrobljenih s črnim robom, ki je zagotavljal avtentičnost posnetkov in izpostavljanjem likovnih prvin, je Mariborski krog prekinil povojno tradicijo lepotno usmerjene domače fotografije. Zmago Jeraj je bil med pobudniki in organizatorji Nove fotografije 1, medrepubliške akcije, ki je fotografiji zagotovila enakovredno mesto med ostalimi likovnimi mediji. Neprecenljivo vrednost ima znameniti posnetek žičnate ograje, ker so negativi izgubljeni. Posnetek ima poleg Umetnostne galerije Maribor le še Moderna galerija v Ljubljani.
Fotograf Ivan Leskošek je v zbirko UGM podaril že večje število del. Pomembna je njegova donacija fotografskih portretov likovnih umetnikov, v letošnjem letu pa dopolnjujemo zbirko s šestimi črno-belimi fotografijami iz cikla V iskanju črk iz leta 2007. Posebna zahvala gre pokrovitelju Mestni četrti Center, ki je prispevala sredstva za odkup 6 fotografij avtorja Matjaža Wenzla: Fotografije iz cikla HK iz leta 2006. Fotografsko zbirko UGM v umetniškem smislu, zanimive pa so tudi zaradi samega motiva, saj je Hutterjeva kolonija zanimiva tako v arhitekturnem kot tudi zgodovinskem smislu.
Ob fotografijah bo na ogled še nekaj izvrstnih slikarskih del, med njimi slikarski objekt Ota Rimeleta. Dela, ki jih slikar imenuje tudi "lovilci svetlobe", odlikuje subtilno odsevanje svetlobe, ki ga ustvarja barva na stranskih robovih objekta. Žarenje rdečkastih senc izza robov slikarskega nosilca nagovarja gledalca s svojevrstno mistiko, ki je lahko tudi povabilo k zazrtosti vase. Delo je UGM podaril avtor.
Na razstavi bo tudi nekaj del drugih avtorjev (Stojan Grauf, Bogdan Čobal, Andrej Brumen-Čop, Dragica Čadež, Ivo Gojsniker in Sandi Červek), ki smo jih pridobili s pomočjo dveh zasebnih lastnikov, od katerih eden ne želi biti imenovan. Vanda in Andrej Brvar pa sta Umetnostni galeriji Maribor podarila dokumentarno fotografsko gradivo o Oskarju von Pistorju in mavčno potretno plastiko izpod rok Andreja Grošlja.
V postopku zapuščine smo letos od zasebne lastnice Danice Krajnc pridobili tudi izjemno delo Franja Goloba (1913-1941), Krajina iz leta 1939. Obetaven slikar, ki je še ne tridesetleten umrl kot talec, je zapustil le malo del. Šolal se je na akademiji v Zagrebu in je ubral samosvojo pot v toku ekspresionizma z nagnjenjem do socialne tematike in liričnih krajinskih motivov.
Kustosinja razstave: Andreja Borin, kuratorka zbirk UGM
