IDA BRIŠNIK REMEC & MARJAN REMEC, Tako blizu - tako daleč  
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6 
otvoritev: četrtek, 15. september 2011, ob 19.00
slavnostna govornika: Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM in Janez Lombergar, direktor Televizije Slovenija

Razstava mariborskih slikarjev Ide Brišnik Remec in Marjana Remca predstavlja opus dveh samosvojih ustvarjalcev. Vrh sta dosegla v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, ko sta drzno utirala pot sodobnemu likovnemu izrazu. Prva pregledna razstava njunega dela odstira še vedno zelo aktualen in premalo poznan del mariborske likovne scene in kliče k umestitvi njunega opusa v širši slovenski prostor.

Marjan in Ida sta bila vse od študentskih let tesno povezana kot slikarja in življenjska partnerja. Tudi razstavljala sta večinoma skupaj. Leta 1964 sta diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gabrielu Stupici in odtlej živela ter delovala v Mariboru.

Ida Brišnik Remec
(1941) je delovala kot slikarka in pedagoginja, naredila pa je tudi nekaj osnutkov za izdelavo cerkvenih slikanih oken. Osrednji del njenega opusa zavzema obširna vegetabilna tematika, ki sega od sadja, zelenjave, najrazličnejšega cvetja in listov dreves do zimzelenih lončnic. Slikarko pritegne fino plastenje zeljnih listov, izraščanje listov agave, bujno razpiranje sončnice, uvelost tulipanovega cveta, pigmentacija orhidej, itd. Njene podobe nam kažejo svet, ki nam je kot gledalcem znan, a ne nujno tudi domač. Predmet je namreč izvzet iz konteksta in pogleda, ki smo ga v zvezi z njim navajeni. Otipljiva tridimenzionalnost začetne skice je razstavljena na skupek ploskih barvnih lis, avtorica pa uporablja tudi nenavaden zorni kot, veliko povečavo in kontrastne barve. Njeni številni vegetabilni cikli v akrilu, risbi, pastelu in akvarelu imajo izhodišče v realnem motivu, vendar se s povečavo ponekod približajo abstrakciji. V vseh je moč prepoznati slikarkino vztrajno željo, da z izbranimi slikarskimi sredstvi vzpostavi odnose, ki bodo pod površino vidnega zaznali polnokrvno, predmetom lastno vibriranje notranjega življenja.

Marjan Remec
(1937–2009) je bil vsestranski ustvarjalec, slikar, pisec in profesor na mariborski Prvi gimnaziji, kjer je ustanovil in vodil razstavišče Avla. Z izjemo mobilov iz leta 1969 je njegovo ustvarjanje dokaj homogeno. Ustvarjal je v akrilu in akvarelu. Svet, ki ga je upodabljal, je nenavaden in hladen v nedoločljivem, morda prihodnjem času. V sedemdesetih ga naseljujejo človeška ali nezemeljska bitja, v osemdesetih pa se povsem izprazni. Izoliranost in zaznamovanost figure ali krajine pridobi še posebej ob izbiri modre barve notranji značaj, vendar pri Remcu nikoli ne gre za dramatičnost, ampak prej za pritajeno pričakovanje neizbežnega. Izjemno dovršeni so njegovi akvareli, v katerih pride do izraza subtilno obvladovanje medija in slikarjeva lirična narava. S svojimi deli drži Marjan Remec vseskozi ogledalo odtujeni sodobni družbi in njenemu odnosu do okolja ter sveta, obenem pa se kontemplativno zazira tudi v neskončnost časa in prostora, kjer dobijo figure in pokrajine brezčasen pridih sanjskega.

Ustvarjanje Marjana Remca je bilo tematsko usmerjeno v daljne svetove, vendar je s tem od blizu spregovoril o bivanju v sodobnem svetu. Nasprotno se je Ida Brišnik Remec v bližnjih povečavah poglabljala v vedno nove in nove razsežnosti domnevno znanega sveta.  

kustosinja
: Andreja Borin

Besedilo iz kataloga avtorice Andreje Borin.