»Hej, kje si zdaj?«
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
3. april - 27. maj 2020
otvoritev: petek, 3. april 2020, 19.00

avtorji: Sara Bezovšek, Lea Culetto, Vid Merlak in Danilo Milovanović
kustos: Jure Kirbiš

Razstava »Hej, kje si zdaj?« predstavlja štiri projekte dveh mladih avtoric in dveh mladih avtorjev, ki so nastali pod okriljem programa U30+. U30+ je pobuda Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma iz Ljubljane, ki mladim avtorjem in avtoricam na začetku ustvarjalne poti omogoči celovito podporo pri realizaciji umetniškega projekta, od ideje do izvedbe in naprej do prve predstavitve v prostorih Aksiome ter kasneje prenosa projekta drugam. Projekti so bili vsak posamezno premierno predstavljeni v Aksiomi, v UGM Studiu pa so prvič predstavljeni skupaj. Po razstavi »Hej, me v redu slišiš?« leta 2018, je tokratna razstava drugo tovrstno sodelovanje med Umetnostno galerijo Maribor in Aksiomo in lahko jo razumemo kot vpogled v ustvarjalne pristope avtorjev najmlajše generacije pri nas, predvsem na področju umetnosti novih medijev.

Če so avtorji, zbrani na razstavi »Hej, me v redu slišiš?«, v svojih delih naslavljali nove oblike komuniciranja in komunikacijske šume, do katerih lahko pride – in to je tema nekaterih projektov tudi tokrat –, potem avtorji na razstavi »Hej, kje si zdaj?« v večji meri naslavljajo še prostorsko komponento bivanja v sodobnosti. Govorijo o spolzkem terenu med zasebnim in javnim prostorom, med intimnim in družbenim prostorom, med realnim in virtualnim prostorom. Lea Culetto v svojem projektu izmišljene blagovne znamke oblačil deflowered by Lea pogosto neizrečene teme, ki zadevajo predvsem ženske in njihova telesa, ponese na ulico. Danilo Milovanović v projektu TOP samovoljno privatizira javno površino v mestu, z namenom kopičenja osebnega dobička. Sara Bezovšek v trilogiji video kolažev Revenge Porn, Sextortion in Cyberstalking naslavlja poroznost mej zasebnosti na spletu, predvsem v odnosu do spolnosti in z njo povezanih zlorab. Vid Merlak v Videno z uprizoritvijo spletnega pogovora v realnem prostoru pokaže, kako je virtualni prostor posegel ne le v interpretacijo povedanega, ampak tudi v sosledje in razmerje med intimnim in banalnim.