Preskoči na vsebino

Elsa Oeltjen Kasimir, Iz družinske zapuščine
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

Umetnine Else Oeltjen Kasimir predstavljajo kiparska in slikarska dela, večinoma iz umetničine zapuščine, ki jo hrani avtoričina pravnukinja in so širši javnosti na ogled prvič. Pričujoča razstava je rezultat dolgoletnega proučevanja dr. Marjete Ciglenečki, ki je pregledovala umetničino zapuščino v javni in zasebni lasti v Sloveniji in v Nemčiji. Ker Elsa Oeltjen Kasimir še ni doživela pregledne in poglobljene razstave ali študijske monografije, je pričujoča predstavitev v UGM prva te vrste v mednarodnih okvirih.

Elsa Oeltjen Kasimir (1887-1944) je bila nadarjena kiparka in slikarka, njen opus pa je skorajda neznan in po krivici zapostavljen. Umetnica se je rodila na Ptuju očetu Aloisu Kasimirju, ki je bil slikar samouk in fotograf, šolala pa se je na dunajski Šoli za umetno obrt (Kunstgewerbeschule). Njeni učitelji so bili slikar Carl Otto Czeschka, kipar Franz Metzner in sošolec ter prijatelj Oskar Kokoschka, na njeno delo pa so vplivali še mnogi drugi ustvarjalci. Leta 1911 se je poročila z nemškim slikarjem Janom Oeltjenom in že naslednje leto je v Gradcu povila hčerko Ruth, ki ji je bila pogosto model, prav tako kot mož in drugi družinski člani. Zakonca sta čas pred prvo svetovno vojno preživela na Dunaju in se udejstvovala v tedanji avantgardni umetniški sceni. Po vojni sta živela na severu Nemčije v Janovem rojstnem kraju Jaderbergu, kjer se je Elsa uveljavila kot portretistka in dobila več javnih naročil. Jan in Elsa sta redno zahajala na Ptuj in v Haloze, leta 1931 pa sta prodala hišo v Jaderbergu in se za stalno naselila v Vareji nad Vidmom, kjer je Elsa umrla 5. decembra leta 1944; pokopana je na Ptuju.

Razstavljenih je 61 likovnih del. Najstarejša so še iz časa študija, ko se je Elsa vključila v tok dunajske secesije, med prvo vojno pa se je prepustila slikarskim vplivom Oskarja Kokoschke. Vrhunec v njenem opusu predstavlja mala plastika iz dvajsetih let 20. stoletja. K ustvarjanju jo je gnalo čustveno razburkano življenje, navdih pa je črpala tudi v etruščanski nagrobni plastiki, v poznogotskem kiparstvu, dobro je bila seznanjena s sodobnimi likovnimi tokovi, poleg tega pa tudi široko humanistično razgledana. Na ogled bodo avtoričini kipi iz gline, krajine v tehniki akvarela, gvaša, oglja, pastela in črne krede ter avtoportreti v pastelu in olju.

kustosinji: dr. Marjeta Ciglenečki, predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino na FF Univerze v Mariboru in Meta Kordiš, kustosinja UGM