Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

Na tokratni samostojni predstavitvi je na ogled izbor slikarskih in grafičnih del vseh pomembnejših umetnikovih ustvarjalnih faz, od najzgodnejših litografij do najnovejših slikarskih gibljivih objektov z nazivom Ritem navpičnega ter stenske instalacije Štirje letni časi. Razstavo spremlja obsežni katalog, ki ga je oblikoval arh. Janko J. Zadravec, fotografije so delo Bineta Kovačiča, uvodni študiji sta prispevala Meta Gabršek Prosenc in Mario Berdič, izčrpno bibliografijo pa je pripravila Milojka Kline.

Avtorjeva neutrudno raziskujoča umetniška osebnost predstavlja sintezo ustvarjalca in likovnega teoretika, s čimer se je kot likovni pedagog večino delovne dobe ukvarjal tudi poklicno. V njegovem celovitem likovnoustvarjalnem opusu se enakovredno in soodvisno prepletata slikarstvo in grafika, podkrepljena hkrati z intenzivnimi likovnoteoretskimi raziskavami, s katerih dognanji polemizira v zmeraj novih likovnih ciklih. Le-te lahko uvrstimo v zaključene, vendar med seboj navezujoče se ustvarjalne faze, pogosto razčlenjene na posamezne segmente ali stopnje, z značilno menjavo likovnega izraza, teoretskih konceptov in izpovedne tematike. Hkrati lahko skozi celoten Čobalov opus, kot stalnico, spremljamo poglobljeno analiziranje problemov součinkovanja prostora, svetlobe in barve, kot posebnost pa še problematiko robnosti ploskve oziroma barve, ki se je intenzivno loteva tudi ultramoderna slovenska abstrakcija. Iz morfološkega stališča lahko opazimo značilno oblikovno kontrastno prepletanje prostorskih ortogonalnih in diagonalnih konstrukcij, ki ponekod prehajajo v prava omrežja, z mestoma geometriziranimi (kristaliničnimi oz. geološkimi) in mestoma organsko ali amorfno podanimi likovnimi objekti, ki so v sodelovanju s kompozicijo in koloritom poglavitni nosilci likovne vsebine s simbolnim sporočilom. Čobalova mimetičnost ali bolj realističen pristop k likovni vsebini pride do izraza v redkejših človeških in živalskih likih, ki nastopajo predvsem v zaključenih starejših ciklih. Nasprotno pa se v paralelni produkciji skozi vse faze rad posveča lirično občuteni krajini in vedutam, s poudarkom na štajerskem podeželju in mestu Maribor. V zvezi s celostnim učinkovanjem Čobalovih del, upoštevajoč še posebej kompozicijo, kolorit in eruptivno gestičnost, lahko v kritiških besedilih zmeraj znova zasledimo atribute, kot so dramatičnost, vizionarstvo, baročnost, romanticizem.

Četudi skozi celoten opus ustvarja skoraj izključno v tehnikah olja in akrila ter v najrazličnejših grafičnih tehnikah, s poudarkom na litografiji, pa vendarle hkrati eksperimentira z različnimi oblikami in materiali nosilcev, razbijajoč standardno celovitost slikovne površine v smislu podajanja čim stvarnejše prostorske iluzije in osvobajanja slike od stene, prehajajoč preko poliptihov celo v slikarske objekte.

Na oblikovanje Čobalovih ateističnih filozofskih izhodišč so vplivali neredko nasprotujoči si tokovi oz. posamezniki, pri čemer lahko opazimo vpliv psihologije logičnega razmišljanja Švicarja Jeana Piageta in gestaltpsihologije Fritza Langa, v filozofskem pogledu pa vpliv idej Francoza Clauda Levi-Straussa, utemeljitelja strukturalne antropologije ter eksistencializma v obliki Sartrovega absurda. Po drugi strani ga kot antagonizem privlači indijska filozofija, četudi odklanja religijo (enako kot prisilo katerih koli političnih sistemov), hkrati pa rad prebira Sveto pismo obeh zavez, še posebej apokalipso ter dela krščanskih mistikov. Bogdan Čobal se tako že od začetka likovne ustvarjalnosti ukvarja z mejnimi eksistenčnimi pojavi na prehodu med življenjem in smrtjo, konstrukcijo in destrukcijo ter redom in kaosom, tako v naravoslovnem pogledu (fizikalni in biološki pojavi na mikro- in makrokozmičnih ravneh atoma, celice, človeka in vesolja) kot tudi v socioloških ozirih, v smislu senzibilne reakcije na ekološko problematiko po eni strani ter naraščajoče individualno in organizirano nasilje v družbi (problematika vojne) po drugi, segajoč do samega praizvora stvarstva, do kozmogonije.

Na tokratni samostojni predstavitvi bo na ogled izbor slikarskih in grafičnih del vseh pomembnejših umetnikovih ustvarjalnih faz, od najzgodnejših litografij do najnovejših slikarskih gibljivih objektov z nazivom Ritem navpičnega ter stenske instalacije Štirje letni časi. Razstavo spremlja obsežni katalog, ki ga je oblikoval arh. Janko J. Zadravec, fotografije so delo Bineta Kovačiča, uvodni študiji sta prispevala Meta Gabršek Prosenc in Mario Berdič, izčrpno bibliografijo pa je pripravila Milojka Kline.