10.02.–22.04.12NEDOKONČANE MODERNIZACIJE

NEDOKONČANE MODERNIZACIJE / MED UTOPIJO IN PRAGMATIZMOM

Arhitektura in urbanizem v nekdanji Jugoslaviji in državah naslednicah

Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

otvoritev: petek, 10. februar 2012, ob 18.00

slavnostni govorniki: Mitja Čander, programski direktor EPK Maribor 2012, Vladimir Braco Mušič, arhitekt in urbanist, ter Dietmar Steiner, predsednik ICAM-a/Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev

 

Predstavitev arhitekturnih projektov in velikopoteznih urbanističnih ureditev, ki zaznamujejo obdobje (socialistične) Jugoslavije, je dolgo pričakovan projekt, ki bo izpostavil mejnike in vizije (nedokončane) modernizacije mest v obdobju socializma ter odgovoril na vprašanja o njihovi vlogi in zapuščini v državah naslednicah. Nedokončane modernizacije osvetljuje prostore, ki jih je ustvaril "socialistični napredek" v nekdanji Jugoslaviji, in ugotavlja, kaj se je s temi prostori zgodilo po razpadu skupne države in ukinitvi socializma. Razstava se osredotoča na fizični prostor, torej na proizvodnjo mest oziroma urbanizacijo kot enega osnovnih sredstev socialistične modernizacije, ter na vlogo arhitekture v tej proizvodnji; posega pa tudi v simbolne prostore, v katerih se je produkcija odvijala: geopolitične, kulturne, ekonomske, ideološke prostore idr.

 

Modernizacija je bila v času socialistične Jugoslavije predstavljena enoznačno kot vsakodnevni veliki skupni dosežki, ki naj bi razkrivali naprednost delavskega samoupravljanja in bili ljudem v ponos. Življenje Jugoslovanov so tako zaznamovali megalomanski, skoraj utopični projekti na področju industrije, energetike, prometnih povezav, urbanizma. Na drugi strani je socialistični utopizem danes pogosto sinonim oz. "izvirni greh" za neustrezno strukturo gospodarstva, ekološke probleme in socialna trenja. Projekt bo karakteristične arhitekturne in urbanistične prakse socialističnega obdobja pregledal oz. predstavil v odnosu do socialnega konteksta, v katerem so nastajale, in opredelil njihovo aktualno podobo ter značaj. Razstava, ki zaključuje kolektivno delo mladih raziskovalcev iz Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije in Slovenije, bo ob estetski in tehnološki odličnosti arhitekturno-urbanističnih dosežkov odločno nagovorila tudi družbeni vidik procesov, ki so vplivali na razvoj, napredek in propad Jugoslavije. Relevantnost projektov bo tako ocenjena predvsem na podlagi njihovih doprinosov k oblikovanju javne sfere. Prav tako pomemben cilj projekta je izzvati (v mednarodnem prostoru uveljavljeno) monolitno prepričanje o obdobju urbane modernizacije v bivši Jugoslaviji in promovirati različnost kulturnih identitet v regiji.

"Arhitektura v Jugoslaviji, ki so jo vodili pragmatični motivi, se je predvsem osredotočala na produkcijo, čeprav je bila v svoji pragmatičnosti optimistična in je upoštevala javno dobro. Realizirana arhitektura je precej verodostojno odražala kreativne kapacitete lokalne arhitekturne skupnosti in njene sposobnosti delovanja. Čeprav so nekateri posamezni napredni projekti ostali nerealizirani ali nepopolni, pa zgrajena okolja v Jugoslaviji zvesto ponazarjajo odnos med ambicijami in možnostmi." (Maroje Mrduljaš)

 

Razstava bo predstavila številne arhitekturne projekte, od turističnih eksperimentov na jadranski obali, zasnov novih mest in predstavitvenih paviljonov na mednarodnih razstavah do razvpitih javnih zgradb in zgodovinskih obeležij v vseh državah naslednicah v obdobju od komunističnega prevzema oblasti 1945 do razpada SFRJ leta 1991. Namen projekta je z novim nabojem in (pre)drznostjo, ki ga prinaša časovni in politični odmik od polpreteklega obdobja, prevetriti socialistično arhitekturno zapuščino Jugoslavije in prebuditi močne in produktivne povezave, ki so v urbanem prostoru nekdanje skupne države prisotne na vsakem koraku! Projekt je rezultat dvoletnega sodelovanja več institucij in raziskovalnega dela več kot 50 strokovnjakov, predvsem arhitekturnih zgodovinarjev, kritikov in aktivistov. Institucije: Umetnostna galerija Maribor, UHA/Zveza arhitektov Hrvaške (Zagreb), MAO/Muzej za arhitekturo in oblikovanje (Ljubljana), DAB/Društvo arhitektov Beograda, KOR/Koalicija za trajnostni razvoj (Skopje) in Hiša Oris (Zagreb); raziskovalci: Dražen Arbutina (HR), Luciano Basuari (HR/CL), Alenka Di Battista (SI), Branko Belaćević (RS), Dafne Berc (HR), Tamara Bjažić Klarin (BIH), dr. Petra Čeferin (SI), Matevž Čelik (SI), Sonja Damčevska (MK), dr. Tanja Damjanović Conley (RS), Ana Đokić (RS/NL), Vjekoslav Gašparović (HR), dr. Nika Grabar (SI), Jelena Grbić (RS), Jelica Jovanović (RS), Emil Jurcan (HR), Ivan Kučina (RS), Višnja Kukoć (HR), dr. Vladimir Kulić (RS/ZDA), Lana Lovrenčić (HR), Martina Malešič (SI), Nebojša Milikić (RS), Maroje Mrduljaš (HR), Mark Neelen (NL/RS), Divna Penčić (MK), Dinko Peračić (HR), Vesna Perković-Jović (HR), Dragana Petrović (RS), Marko Sančanin (HR), Dubravka Sekulić (RS), Antun Sevšek (HR), dr. Luka Skansi (HR/SI/IT), Biljana Spirkoska (MK), Jasna Stefanovska (MK), Helena Sterpin (HR), Irena Šantevska (RS), Ines Tolić (HR/IT), Milica Topalović (RS/BE), Elša Turkušić (BIH), Nina Ugljen Ademović (BIH), Maja Vardjan (SI), Miranda Veljačić (HR), Hela Vukadin-Doronjga (HR) in dr. Bogo Zupančič (SI). Kustosi razstave so uveljavljeni mladi strokovnjaki: Maroje Mrduljaš, odgovorni urednik hrvaške revije za arhitekturo in kulturo Oris; Vladimir Kulić (SR/ZDA), predavatelj na Fakulteti za arhitekturo na Florida Atlantic University v ZDA; Matevž Čelik (SI), direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, in Simona Vidmar, kustosinja UGM. 

 

UGM se zahvaljuje institucijam in posameznikom za izposojo izvirnega gradiva: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana; Muzej grada Zagreba; Opera in balet, Skopje; Muzej mesta Skopje; RTV Slovenija; Hrvatska radio televizija; Dunav film Beograd; Kinoteka Makedonije; Zagreb film; družina Bakić; Ustanova France in Marta Ivanšek; arhitekt Ivan Čižmek; arhitekt Milan Mihelič.

 

Kustosa: Maroje Mrduljaš (HR), Vladimir Kulić (SR/ZDA)

So-kustosi: Matevž Čelik (SI), Antun Sevšek (HR), Simona Vidmar (SI)

 

 Nedokončane modernizacije (Maroje Mrduljaš) (88 KB)

 Prostori reprezentacije (dr. Vladimir Kulić) (28 KB)

 Uvodno besedilo kataloga razstave (Simona Vidmar) (32 KB)

 

www.maribor2012.info

 

partnerji projekta: DAB/Društvo arhitektov Beograda (SR), Hiša Oris (HR), KOR/Koalicije za trajnostni razvoj (MK), MAO/Muzej za arhitekturo in oblikovanje (SI), UGM/Umetnostna galerija Maribor (SI), UHA/Zveza arhitektov Hrvaške (HR)

 

 

Projekt so podprli:

                               

Projekt podprl Program Kultura Evropske Unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Kulturni center,| Kolašin, Črna gora, 1976; arhitekt: Marko Mušič (© Wolfgang Thaler)
Televizijski stolp Avala,| Beograd, Srbija, 1966; arhitekti: Uglješa Bogunović, Slobodan Janjić; gradbeni inženir: Milan Krstić (© W. Thaler)
Pogled proti zgradbi Zveznega izvršnega sveta SFRJ,| Beograd, Srbija, 1962 (© Wolfgang Thaler)
Stanovanjski blok Ferantov vrt,| Ljubljana, Slovenija, 1975; arhitekt: Edvard Ravnikar (© Wolfgang Thaler)
Trg revolucije,| Ljubljana, Slovenija, 1960-1980, arhitekti: Edvard Ravnikar idr. (© W. Thaler)
Študentski dom "Goce Delčev",| Skopje, Makedonija, 1975; arhitekt: Georgi Konstantinovski (© W. Thaler)
Grobišče internirancev,| Rab, Hrvaška, 1953; arhitekt: Edvard Ravnikar (© Wolfgang Thaler)
Otroško zdravilišče,| Krvavice, Hrvaška, 1961; arhitekt: Rikard Marasović (© Wolfgang Thaler)
Poslovna zgradba in skladišče Elektroslavonije,| Osijek, Hrvaška, 1973; arhitekt: Boris Krstulović (© W. Thaler)
Cerkev v Kosezah,| Ljubljana, Slovenija, 1969-1973; arhitekt: Anton Bitenc (© Wolfgang Thaler)
Grobišče talcev,| Draga pri Begunjah, Slovenija, 1953; arhitekt: Edvard Ravnikar (© Wolfgang Thaler)
Hotel Solaris,| Šibenik, Hrvaška, 1968, arhitekt: Boris Magaš (© Wolfgang Thaler)
© Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva ulica 6, 2000 Maribor, Slovenija, info@ugm.si