Obsežna monografija je posvečena Slavku Tihcu (1928-1993), enemu najpomembnejših slovenskih kiparjev, Prešernovemu nagrajencu in mednarodno uveljavljenemu avtorju.

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe (1965) je že ob svojem vstopu v slovenski prostor opozoril nase z barvno intenzivno figuraliko ter motiviko, ki je zajemala snov predvsem iz sveta filma, glasbe in športa.

Andrej Brumen Čop (1967) predstavlja motne slike, s katerimi razgalja svet. S podobami insektov, spolnih udov, deformiranih zarodkov, mrtvaških glav, iztegnjenih jezikov načrtno obtožuje družbo za deformacije, ki jih dopušča pod kopreno korektnosti.

Aleksandra Vajd (1971) ustvarja fotografije, ki presegajo običajno avtobiografsko izpoved. Katalog sestavlja osem reprodukcij fotografij na kartonu.

Katalog je pospremil obsežno študijsko-tematsko razstavo, ki se ukvarja s problematiko družine v slovenski likovni umetnosti.

Opus slikarja Karla Jiřaka (1897-1982) obsega predvsem tradicionalne likovne motive krajine, vedute, tihožitja, figuralne kompozicije, portrete in krščansko motiviko.

Rdeča nit črno-belih ateljejskih fotografij Gorana Bertoka (1963) je nasilje. Fotograf je obseden s telesom, v katerega vpleta sadomazohistične konotacije, ki izhajajo iz realnih situacij.

Med sliko in sceno je monografija, posvečena slikarju in scenografu Maksu Kavčiču (1909-1973). Predstavlja umetnikovo slikarsko pot z reprodukcijami del ter pregled scenografskega ustvarjanja.