Preskoči na vsebino

Izbrala Vlasta Zorko
UGM, Strossmayerjeva 6
otvoritev razstave del iz Zbirke UGM po izboru kiparke + brunch
sobota, 14. april 2018, 11.00
14. april – 17. junij 2018

Ob razstavi Vlasta Zorko - retrospektiva z veseljem napovedujemo otvoritev razstave del iz Zbirke UGM po izboru kiparke. Postavitev del, ki jih bomo v času trajanja razstave trikrat zamenjali, bo na ogled v spodnji dvorani UGM do 17. junija. Ta začasna postavitev, ki bo pospremila njeno veliko retrospektivno razstavo, je reakcija kiparke na prostorsko stisko, s katero se že leta bori Umetnostna galerija Maribor. Dela velikih mojstrov so shranjena v depojih, namesto, da bi bila na ogled širši javnosti in s tem v ponos prebivalcev Maribora. Z izborom del iz zbirke, ki jo hrani UGM je želela kiparka opozoriti na kontinuirano ustvarjalnost tega področja ter na preko 5000 del iz obdobja zadnjih 100 let.  Pri prvi postavitvi gre za utrinke časa, ko je Vlasta Zorko tudi sama vstopila v kulturno dogajanje v Mariboru in pri tem srečevala ustvarjalce, kot so Maks Kavčič, Janez Vidic, Gabriel Kolbič in Slavko Tihec. Razstava bo ponudila na ogled dela, kot so Deklica s piščalko, kiparja Gabriela Kolbiča, Deček s konjičkom Jožeta Primožiča ter Hvar Jožeta Polajnka.

Akciji so se pridružili tudi arhitekti iz Društva arhitektov Maribor, ki z deli po izboru Andreja Šmida in Matjaža Bertonclja, rišejo ključne arhitekturne in urbanistične premike od leta 1965 naprej.

Menjava postavitve izbora del iz Zbirke UGM bo v soboto, 5. maja ob 12.00 ter v soboto, 2. junija ob 12.00.

O tretji postavitvi.

Vlasta Zorko (r. 1934, Maribor) je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno bi jo lahko šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi profesionalno izobraženimi prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila. Njen prvi stik z umetnostjo sega v zgodnja petdeseta, ko je obiskovala gimnazijski likovni krožek, ki ga je vodil profesor Gabrijel Kolbič. Nato se je odločila za študij kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1959 na Katedri za kiparstvo diplomirala pri prof. Zdenku Kalinu. Istega leta je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov, pododbora Maribor in profesorica likovne vzgoje na OŠ Angela Besednjaka. V šestdesetih je poučevala na današnji II. gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Med leti 1958 in 1983 je bila poročena s kiparjem Slavkom Tihcem, s katerim imata sina Tomaža. Od leta 1972 deluje kot svobodna umetnica. Je prejemnica imenitnih štipendij, z lanskim letom pa tudi dobitnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. 

VABLJENI!