Kipar Vojko Štuhec predstavlja na aktualni razstavi v razstavnem salonu Rotovž okrog dva ducata skulptur v zanj značilnem intimnem formatu. Gre za avtorjev najnovejši cikel z abstraktno motiviko - naslovi vseh del so "Kompozicija" -  kar je precejšen odmik od njegovega predhodnega opusa, kjer je imela predmetna asociativnost vodilno vlogo. Videti je, da kiparstvo Vojka Štuheca porajajo najrazličnejši notranji in zunanji vzgibi, ki izhajajo iz različnih okolij in vzpodbud. Raznolikost dosedanjih ciklov kaže na to, da so ti vzgibi včasih bližje umetnikovemu čutno intuitivnemu, drugič pa razumskemu polu njegove osebnosti. Ob tem igra posebno vlogo še umetnikovo nagnjenje do preizkušanja najrazličnejših materialov, ali drugače rečeno; zdi se, da odločitev za določen material in za specifičen način obdelovanja sodeluje pri avtorjevi usmeritvi k določenemu likovnemu izrazu. Tako je siporeks botroval izrazito liričnim kompozicijam s figuralno ali organsko tematiko (cikel Figur, Ležečih in Fitolitov), kovina pa je bila večinoma uporabljena kot eksaktno oster dvodimenzionalni nosilec za mehkejše lesene elemente (Odin saga).

Zadnji cikel, ki ga je umetnik letos poleti že predstavil na razstavi v društveni galeriji v Ljubljani, se zdi s tega pogleda razumsko pogojen. V izbiri materiala prevladuje marmor in kovina. Razmerje med njima je v prvi fazi plod razmisleka in načrtovanja, šele v naslednji fazi nastopi interaktivnost. Marmor (ali granit) je v vlogi nosilca, lahko tudi podstavka, kovina, ali bolje rečeno kovinski deli različnih oblik, pa imajo vlogo dodanih ali dopolnjujočih, tudi rezervnih delov. Z jezikom matematike bi lahko rekli, da je marmor konstanta, kovinski deli pa so spremenljivke. Stik dveh različnih materialov omogočajo utori oziroma zareze, ki jih je umetnik vrezal v marmorni nosilec in iz katerih štrlijo, se nizajo ali razvrščajo kovinski deli. Oster poseg žage brusilke v marmor (ali granit) je torej omogočil stik med obema materialoma. Njuna komunikacija je osnova vsebinskega in likovno-formalnega sporočila. In kakšna je ta komunikacija? V izhodišču neprostovoljna, spominjajoča na parazitske strukture, ki se zajedajo v gostiteljske podlage. Kovinski elementi sicer lahko z avtorjevo ali gledalčevo intervencijo spreminjajo lego in na ta način tvorijo vedno drugačne kompozicije, čeprav na samo naravo odnosa nimajo vpliva. So pa zanimivo povabilo ob katerem marsikaterega gledalca zasrbijo prsti - nekatere tudi do te mere, da je bil avtor prisiljen nekatere elemente prilepiti na podlago.

V predstavljenem ciklu skulptur Vojko Štuhec torej izpostavlja stik med dvema različnima materialoma, njuno medsebojno (so)vplivanje in likovno estetske učinke, ki ob tem nastajajo. Omenim naj še zadnjo skulpturo iz tega cikla in sicer Kompozicija XXVIII, kjer je spiralno zvita kovinska žica zajedena v marmorni nosilec, vendar pa se iz njega dvigne v samostojni likovno izrazni element. S tem posegom je avtor prejšnjo soodvisnost preoblikoval v odnos, kjer oba elementa izpovedujeta primarnost svoje narave, hkrati pa se v stiku z drugim dopolnita in osmislita. Upati je, da je ta pot uvod v novo raziskovalno polje.  

info:
Umetnostna galerija Maribor
SI - Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor
T 02/ 229 58 60, 02/250 25 43
M 041/658 473 F 02/ 225 77 84
info@ugm.si, www.ugm.si