(spodnji prostori UGM)

 

Slikar se je rodil 15. 7. 1897 v Oplotnici na Pohorju. Kmalu se z družino preseli v avstrijski Bruck na Muri, kjer maturira na realni gimnaziji. Leta 1923 se vpiše na zagrebško Akademijo za umetnost in obrt. Sprejemni izpit opravi pri Ivanu Meštroviču, ki ga sprejme za pomočnika v svojem grafičnem ateljeju. Njegovi profesorji so še L. Babič, V. Becič‡, T. Krizman in M. Vanka. Sprva se usmeri v novo stvarnost (Kralja, Maleš), sočasno opazimo tudi močan vpliv akademije (Becič‡, Babič‡) in deloma skupine Zemlja (K. Hegedušič).

 

Med leti 1928 in 1933 poučuje na državni realni gimnaziji v Ptuju, nato v Mariboru do vojne. Leta 1931 sodeluje pri ustanovitvi umetniškega kluba "Brazda"; 1933 soustanovitelj kluba Petorica s podobnim programom kot hrvaška Zemlja; sprememba sloga v smeri neoimpresionizma ob sočasnem vplivu Z. Mušiča. 1935 postane tajnik mariborskega Umetniškega kluba, ki vključuje predstavnike vseh umetniških zvrsti; 1936 ga na zboru DSLU v Ljubljani izvolijo za mariborskega odbornika društva; 1938 odpre zasebno slikarsko šolo v Mariboru (učenca med drugimi T. Primožič in Z. Zei).

 

1941 prične honorarno poučevati na srednjih šolah v Gradcu in Mariboru; 1943 ga na lastno željo premestijo v Bruck na Muri; 1947 pridobi avstrijsko državljanstvo in se zaposli na bruški realki kot prof. likovne vzgoje. Kasneje postane član zgornještajerskega likovnega društva "Gesellschaft für Bildende Kunst". Jedro njegovega avstrijskega obdobja zaznamuje po eni strani nadaljevanje neoimpresionističnega izraza z mestoma dinamično ekspresivno gesto, v poznih petdesetih letih pa razvije kot eden izmed prvih umetnikov iz kroga povojne avstrijskoštajerske generacije svojevrsten abstraktni likovni izraz v smeri geometrijske abstrakcije ter informelovskih poizkusov. Leta 1982 umre v petinosemdesetem letu starosti.

 

Karel Jirak je najpogosteje ustvarjal v tehnikah olja, neredko v kombinaciji s tempero na platnu, lesonitu ali kartonu in pastela, ki ga kasneje kombinira s tempero. V avstrijskem obdobju se precej posveča akvarelni tehniki in guašu, loteva pa se tudi stenskih slikarij in mozaikov. Jirakov opus obsega predvsem tradicionalne likovne motive, ki jih lahko razdelimo na več tematskih skupin: krajine, vedute, tihožitja, figuralne kompozicije, portrete in krščansko motiviko. Večji del opusa zavzemajo krajinski prizori iz slovenske in avstrijske Štajerske (velja za enega odkriteljev haloške in slovenskogoriške pokrajine vključno s kmečkim žanrom) ter slovenskega in hrvaškega primorja. Kljub izraznemu nihanju med ekspresijo in impresijo ter plastičnostjo in slikovitostjo je težil k realističnemu odslikavanju stvarnosti, ki jo je kot lirik pogosto idealiziral, ohranjajoč vso klasično likovno motiviko, pogosto v nenavadnih ikonografskih interpretacijah. Izjema so njegovi kasnejši abstraktni poizkusi, kjer pa tudi lahko prepoznamo realistična motivska izhodišča.

 

 

info:

Umetnostna galerija Maribor

SI - Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor

T 02/229 58 60, 02/250 25 43

M 041/658 473 F 02/252 77 84

infoping@ugmpong.si, www.ugm.si