Akademski slikar Oton Polak, nestor mariborskih umetnikov, ki je maja praznoval svoj sedeminosemdeseti rojstni dan, se je odločil, da podari Umetnostni galeriji Maribor petnajst svojih del. V galeriji bo na dan, ko so v Sloveniji vrata vseh kulturnih ustanov na stežaj odprta, slavnostni podpis darilne pogodbe ter otvoritev razstave podarjenih slik. Dogodek ima za Umetnostno galerijo Maribor velik pomen tako v dobesednem smislu: rast njene zbirke kot v simbolnem - zaupanje umetnikov v odnos naše hiše do hranjenja in prezentacije njihovih del. Umetnostni galeriji Maribor je bilo v zadnjih desetih letih podarjeno 268 umetniških del.

Ker se bližamo prazničnim dnem, bomo otvoritev popestrili z nastopom glasbeno-gledališkega benda Čompe (Janez Škof, diatonična harmonika/vokal, Neža Zinaič, violina, Breda Krumpak, altsaksafon), ki se bo predstavil s svojo radoživo muziko, ki prevaja v glasbo besede slovenskih poetov.

 

Oton Polak se je rodil 16. maja 1917 v Mariboru. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu (1940-1941) pri prof. K. Hegedušiču in prof. O Mujadžič‡u ter na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1945-1948). Diplomiral je pri prof. G. A. Kosu. Slikarsko specialko je končal pri prof. G. Stupici (1948-1950), grafično specialko pa pri prof. B. Jakcu (1950-52). Do upokojitve leta 1975 je bil izredno priljubljen likovni pedagog na srednji strokovni šoli za aranžerstvo v Mariboru. Bil je dejaven v Društvu likovnih umetnikov Maribor, sodeloval na številnih slikarskih kolonijah v Sloveniji in Makedoniji ter razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 1987, torej ob njegovi sedemdesetletnici, mu je Umetnostna galerija Maribor pripravila veliko retrospektivo. Bil je večkrat nagrajen, med drugim je leta 1988 prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.

Slikar Oton Polak pripada prvi generaciji študentov na novoustanovljene slovenske Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kar pomeni, da se je oblikoval v času, polnem nasprotij in nerazčiščenih pojmov o vrednotah likovnega jezika.

Po odjugi v kulturni politiki, ki sledi letom Informbiroja, vzpostavi starejša generacija slikarjev, ki postanejo akademski učitelji, ponovno vez s predvojnim barvnim realizmom, katerega nosilec je bila predvsem skupina Neodvisnih. Njihov odnos do barve postane eno izmed ključnih izhodišč za problematiko povojnega slovenskega slikarstva. Problematiziranje barvnega realizma je odprlo nove možnosti in poti. Tako je barvna analiza, soodvisna od motiva, ki je reduciran na bistvene strukturne lastnosti, postala slikarska maksima Otona Polaka. Dosledna strukturna interpretacija predmetnosti ter pretehtana barvna razmerja so ob motivni tipiki klasičnega izbora (tihožitje, mestne vedute, ladje...) tiste značilnosti, ki dajejo Polakovemu slikarstvu osebno noto.

Izbor podarjenih del: od Tihožitja s čebulo iz leta 1965 do skoraj povsem abstraktne kompozicije, naslikane 2003 nas popelje skozi razvoj Polakove likovne misli. V začetkih prepoznamo cézannovsko razumljeno sintezo barve, oblike ter svetlobe in senc, nato pa sledimo logični poti v smeri posploščenosti slikovne gradnje in osvobajanja barve njenih mimetičnih nalog.

Oton Polak v devetem desetletju svojega življenja nadaljuje pot izrednega kolorista, umetnika, ki transponira klasični slikarski motivni izbor v urejene, logično strukturirane in barvno bogate celote.

 

 

info:

Umetnostna galerija Maribor

SI - Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor

T 02/ 229 58 60, 02/250 25 43

M 041 658 473 F 02/252 77 84

infoping@ugmpong.si, www.ugm.si