Umetnostna galerija Maribor prireja v mesecu juniju pregledno razstavo dokumentacije, originalnih stavbnih načrtov in najnovejših fotografij v Mariboru ohranjenih poslopij akademskega arhitekta Fritza Friedrigerja, rojenega leta 1859 v transilvanskem mestu Schässburg. Spodbuda za poglobljenejšo predstavitev arhitektovega življenja in opusa je prišla s strani vnuka arh. Hansa Friedrigerja, dr. Petra Krečiča in arh. Eve Dvoržakove, ki je kot mentorica skupaj z dijaki Srednje gradbene šole v Mariboru organizirala njegovo prvo razstavo v razstavišču Union. Katalog in postavitev razstave je oblikoval arh. Janko Zadravec, spremno študijo je napisala dr. Jelka Pirkovič, čb fotografije stavbnih objektov so delo Ivana Leskoška. Svoj delež pa sta prispevala tudi dijaka Srednje gradbene šole v Mariboru: Rok Golob je posnel nekaj fotografij za katalog, med tem ko je Peter Cafuta sestavil seznam evidentiranih objektov in biografijo arhitekta. Fritz Friedriger je diplomiral na dunajski Akademiji pri arh. prof. Theophilu von Hansenu in se deset let pozneje, ok. 1894, naselil v Mariboru. Tukaj je kot arhitekt in stavbni mojster registriral gradbeno obrt, sprva v sodelovanju z arhitektom Robertom Schmidtom, leta 1910 pa ustanovi novo podjetje v družabništvu z mlajšim kolegom Maxom Czeikejem. V zgodnjem obdobju je sicer ustvarjal v historičnem slogu, vendar uvede na prehodu v novo stoletje v svoje projekte prvine Jugendstila, ki pa jih je zaradi zahtev provincialnega okolja žal moral realizirati na skrajno konzervativen način. Večino čez sedemdesetih v Mariboru evidentiranih stavbnih objektov je izvedel predvsem za naročnike iz srednjega meščanskega sloja, med njegove bogatejše naročnike pa sodijo naprimer F.Havliček, S.Gruber, A.Sedlatchek, A.Badl in baronica Mixich Rast. Zanjo je projektiral morda najzanimivejšo večstanovanjsko jugendstilovsko hišo na križišču Smetanove in Prežihove ulice (1903), izjemna pa je tudi vila Transilvanija na Mladinski 45 (1910), ki jo je postavil zase in v njej s številno družino živel do leta 1920. Zaradi nesoglasij in stopnjevanih pritiskov s strani nove uprave po prvi svetovni vojni, se je namreč raje odločil za preselitev v Gradec, kjer umre že dvaindvajsetega leta. Četudi se je v Mariboru uveljavil predvsem kot stavbenik, je kot član mestnega sveta in hkrati kot vodja odbora za regulacijo ter stavbni red skušal z zanimivimi predlogi urbanističnihrešitev na Taboru prispevati k celostni podobi mesta. Nenazadnje pa si je močno prizadeval ohraniti mariborsko stavbno dediščino, saj je nastopal tudi v vlogi korespondenta za spomeniško varstvo c.kr. Centralne komisije za raziskavo in ohranitev umetnostnih in zgodovinskih spomenikov.

 

info:

Umetnostna galerija Maribor

SI - Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor

T 02/229 58 60, 02/250 25 43

M 041/658 473 F 02/252 77 84

infoping@ugmpong.si, www.ugm.si