MAXIME BERTHOU & MARK POŽLEP / Južni veter, 2019
PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE
MAXIME BERTHOU & MARK POŽLEP / Južni veter, 2019 – še v teku
instalacija
z dovoljenjem umetnikov
Klinc gleda Huckleberryja Finna in Marka Twaina.
Do kraja potovanja bo konec romantike, obljubim.
Kathe Burkhart – poročilo po obisku studia
Leta 2019 sta se Maxime Berthou in Mark Požlep na parniku na lopatasta kolesa domače izdelave podala na enoinpolmesečno popotovanje po reki Mississippi. Pot ob mitološki reki je razgrnila plati sodobne ameriške družbe – revščino, slabo zdravje zaradi strupenega industrijskega onesnaževanja, rasno neenakost –, ki so del vsakdanjega življenja.
Reka Mississippi, še vedno najpomembnejša trgovska plovna pot v državi, prečka deset zveznih držav: Minnesoto, Louisiano, Wisconsin, Illinois, Kentucky, Tennessee, Mississippi, Iowo, Missouri in Arkansas. Je nekakšno 'telo naroda', 3.730 km dolgo utelešenje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Maxime in Mark sta se na pot odpravila 2. septembra 2019, le mesec dni po šest mesecev trajajočih poplavah. Številna mesta ob nabrežjih zgornjega Mississippija je reka odnesla, pristanišča so opustošena in uničena, rečna infrastruktura pa opuščena, kar je še poglobilo revščino in uničilo zdravje ljudi. Po besedah domačinov je šlo za najhujše in najdaljše poplave po letu 1993.
Južni veter sledi kronologiji projekta v gibanju in ga pretvarja v arhiv osebnih izkušenj, ustnih izročil, transkripcij in nesorazmerij v mehanizmih produkcije.
Južni veter sta umetnika financirala s predprodajo pijače moonshine – domačega žganja, destiliranega iz koruze, ki sta jo dobila od lokalnih kmetov ob reki Mississippi.
Amerika, iz zrna
koruze si zrasla
ter se povzdignila nad
prostranstva
in spenjeni ocean.
Koruzno zrno je bila tvoja geografija.
(Odlomek iz pesmi Oda koruzi Pabla Nerude, prevod Igor Feketija)
Mark Požlep (r. 1981, Slovenija) deluje na področju vizualne in performativne umetnosti, prostorskih instalacij in videoumetnosti. Njegova umetniška praksa vključuje (po)potovanja, ki so hkrati dolgotrajna performativna/vzdržljivostna umetnost in umetnina sama. Gre za intenzivno procesno raziskovanje, ki želi razkriti napetosti med politiko, poetiko in dejanji posameznika. Umetniško ustvarjanje Maxima Berthouja (r. 1981, Francija) temelji na kinematografskih esejih, ki nastajajo na podlagi izkušenj s performativnimi dejanji. Za njegovo delo je značilen praktični raziskovalni ovir, v katerem Berthou umetnost preslika na znanstveno podlago.
